Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu je na ogled videoinstalacija umetnice Đejmi Hadrović
Đejmi Hadrovič je umetnica mlajše generacije, rojena v Trbovljah. Pred desetimi leti je diplomirala na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, nato je na Univerzi v Linzu magistrirala iz avdiovizualne umetnosti, zadnja leta pa je na doktorskem študiju filozofije na dunajski Akademiji lepih umetnosti. V galeriji Simulaker v Novem mestu se predstavlja z večkanalno avdio instalacijo z naslovom Under 2021 oziroma Pod 21. Gre za njeno najnovejše delo nastalo lani, pove kurator razstave Adrijan Praznik.
Večkanalna video instalacija Under 2021, ki je na ogled v galeriji Simulaker je nastala na Dunaju, kjer umetnica tudi študira. Vizualni elementi so svetlih barv in prikazujejo komaj opazne počasne gibe. S tem umetniškim delom želi avtorica podati nekaj neotipljivega – labirint naše psihe. Z videoinstalacijo umetnica prikazuje, kako težko je dokumentirati duševno vedenje in disfunkcije le-tega. Tema obravnava trenutno stanje zdravstvene krize in izpostavlja zapostavljena vprašanja duševnih motenj, ki jih povzročajo trenutni pogoji, ko se posamezniki spopadajo s pritiski izolacije.
Đejmi Hadrović sicer aktivno deluje na presečišču sodobnih umetnosti, dodaja Adrijan Praznik.
Umetnica mlajše generacije je ena izmed dobitnic nagrade PS37, ki jo je v letu 2019 podelila Galerija Simulaker. Aktivno deluje na presečišču video esejev, avtorskih performansov in fotografije. V svojih delih naslavlja družbenopolitične teme, kot so kritika kapitalizma in patriarhalnega ustroja družbe, ter naslavlja vprašanja v povezavi s feminizmom, spolnostjo in spolom v post-jugoslovanskem prostoru. V delih se Đejmi Hadrović izpostavlja kot subjekt tranzicije in vključuje svojo zgodbo in zgodbe svojih prednikov z namenom oblikovanja novih narativov, ki se ji zdijo pomembni za današnji čas. Z nagovarjanjem lastnega mesta izrekanja ustvarja možnost za prevrednotenje sprejetih družbenih norm in ideoloških konstruktov.
Avdio vizualna inštalacija Đejmi Hadrović je v galeriji Simulaker na ogled do 29. januarja.
V galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu je na ogled videoinstalacija umetnice Đejmi Hadrović
Đejmi Hadrovič je umetnica mlajše generacije, rojena v Trbovljah. Pred desetimi leti je diplomirala na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, nato je na Univerzi v Linzu magistrirala iz avdiovizualne umetnosti, zadnja leta pa je na doktorskem študiju filozofije na dunajski Akademiji lepih umetnosti. V galeriji Simulaker v Novem mestu se predstavlja z večkanalno avdio instalacijo z naslovom Under 2021 oziroma Pod 21. Gre za njeno najnovejše delo nastalo lani, pove kurator razstave Adrijan Praznik.
Večkanalna video instalacija Under 2021, ki je na ogled v galeriji Simulaker je nastala na Dunaju, kjer umetnica tudi študira. Vizualni elementi so svetlih barv in prikazujejo komaj opazne počasne gibe. S tem umetniškim delom želi avtorica podati nekaj neotipljivega – labirint naše psihe. Z videoinstalacijo umetnica prikazuje, kako težko je dokumentirati duševno vedenje in disfunkcije le-tega. Tema obravnava trenutno stanje zdravstvene krize in izpostavlja zapostavljena vprašanja duševnih motenj, ki jih povzročajo trenutni pogoji, ko se posamezniki spopadajo s pritiski izolacije.
Đejmi Hadrović sicer aktivno deluje na presečišču sodobnih umetnosti, dodaja Adrijan Praznik.
Umetnica mlajše generacije je ena izmed dobitnic nagrade PS37, ki jo je v letu 2019 podelila Galerija Simulaker. Aktivno deluje na presečišču video esejev, avtorskih performansov in fotografije. V svojih delih naslavlja družbenopolitične teme, kot so kritika kapitalizma in patriarhalnega ustroja družbe, ter naslavlja vprašanja v povezavi s feminizmom, spolnostjo in spolom v post-jugoslovanskem prostoru. V delih se Đejmi Hadrović izpostavlja kot subjekt tranzicije in vključuje svojo zgodbo in zgodbe svojih prednikov z namenom oblikovanja novih narativov, ki se ji zdijo pomembni za današnji čas. Z nagovarjanjem lastnega mesta izrekanja ustvarja možnost za prevrednotenje sprejetih družbenih norm in ideoloških konstruktov.
Avdio vizualna inštalacija Đejmi Hadrović je v galeriji Simulaker na ogled do 29. januarja.
Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? Z glasbo in petjem povezane spomine bo z nami delila gospa Marta Adamič s Hudega konca. Pripovedovala bo o petju po hišah, v cerkvi, med kmečkimi ženskami, podelila spomin na snemanje z Zmago Kumar: »V osnovni šoli smo snemali, na trak so snemali, najprej so nas spraševali, od kje smo, ali se iz roda v rok prenaša, nato smo pa peli.« Pridružil se nam bo tudi Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist, ki se posveča raziskovanju in izvajanju slovenske ljudske glasbe. Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji. Veseli smo vaših predlogov in vprašanj. na fotografiji: Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist
Po telefonski zvezi se nam bo pridružila koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec. Spraševali se bomo, kako je ptičje petje zvenelo v času Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic. Kako zveni danes? Poslušali bomo, kako odmeva v glasbi. Govorili pa bomo tudi o petju človeka. Ali lahko človeški glas poustvari ptičje petje? Kako se razlikujeta petje ptic in petje človeka? Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? na fotografiji: koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec z babico Ivanko Stritar (osebni arhiv)
»Svet je mogoče doživljati, čutiti, misliti, dojeti tudi z zaprtimi očmi. V tišini, zvoku iz narave, besedi iz človekovih ust,« je zapisal zdravnik specialist nevropediater Igor M Ravnik in dodal: »Dan se ne začne s tem, da nam z ekrana voščijo Dober dan, ampak že prej, ko zaslišimo ptičje petje …« Zato bomo tudi v svet glasbe in z njo povezanih spominov tokrat vstopili s ptičjim petjem in glasbo, ki jo je navdihnilo.
Neveljaven email naslov