Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu je na ogled videoinstalacija umetnice Đejmi Hadrović
Đejmi Hadrovič je umetnica mlajše generacije, rojena v Trbovljah. Pred desetimi leti je diplomirala na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, nato je na Univerzi v Linzu magistrirala iz avdiovizualne umetnosti, zadnja leta pa je na doktorskem študiju filozofije na dunajski Akademiji lepih umetnosti. V galeriji Simulaker v Novem mestu se predstavlja z večkanalno avdio instalacijo z naslovom Under 2021 oziroma Pod 21. Gre za njeno najnovejše delo nastalo lani, pove kurator razstave Adrijan Praznik.
Večkanalna video instalacija Under 2021, ki je na ogled v galeriji Simulaker je nastala na Dunaju, kjer umetnica tudi študira. Vizualni elementi so svetlih barv in prikazujejo komaj opazne počasne gibe. S tem umetniškim delom želi avtorica podati nekaj neotipljivega – labirint naše psihe. Z videoinstalacijo umetnica prikazuje, kako težko je dokumentirati duševno vedenje in disfunkcije le-tega. Tema obravnava trenutno stanje zdravstvene krize in izpostavlja zapostavljena vprašanja duševnih motenj, ki jih povzročajo trenutni pogoji, ko se posamezniki spopadajo s pritiski izolacije.
Đejmi Hadrović sicer aktivno deluje na presečišču sodobnih umetnosti, dodaja Adrijan Praznik.
Umetnica mlajše generacije je ena izmed dobitnic nagrade PS37, ki jo je v letu 2019 podelila Galerija Simulaker. Aktivno deluje na presečišču video esejev, avtorskih performansov in fotografije. V svojih delih naslavlja družbenopolitične teme, kot so kritika kapitalizma in patriarhalnega ustroja družbe, ter naslavlja vprašanja v povezavi s feminizmom, spolnostjo in spolom v post-jugoslovanskem prostoru. V delih se Đejmi Hadrović izpostavlja kot subjekt tranzicije in vključuje svojo zgodbo in zgodbe svojih prednikov z namenom oblikovanja novih narativov, ki se ji zdijo pomembni za današnji čas. Z nagovarjanjem lastnega mesta izrekanja ustvarja možnost za prevrednotenje sprejetih družbenih norm in ideoloških konstruktov.
Avdio vizualna inštalacija Đejmi Hadrović je v galeriji Simulaker na ogled do 29. januarja.
V galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu je na ogled videoinstalacija umetnice Đejmi Hadrović
Đejmi Hadrovič je umetnica mlajše generacije, rojena v Trbovljah. Pred desetimi leti je diplomirala na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, nato je na Univerzi v Linzu magistrirala iz avdiovizualne umetnosti, zadnja leta pa je na doktorskem študiju filozofije na dunajski Akademiji lepih umetnosti. V galeriji Simulaker v Novem mestu se predstavlja z večkanalno avdio instalacijo z naslovom Under 2021 oziroma Pod 21. Gre za njeno najnovejše delo nastalo lani, pove kurator razstave Adrijan Praznik.
Večkanalna video instalacija Under 2021, ki je na ogled v galeriji Simulaker je nastala na Dunaju, kjer umetnica tudi študira. Vizualni elementi so svetlih barv in prikazujejo komaj opazne počasne gibe. S tem umetniškim delom želi avtorica podati nekaj neotipljivega – labirint naše psihe. Z videoinstalacijo umetnica prikazuje, kako težko je dokumentirati duševno vedenje in disfunkcije le-tega. Tema obravnava trenutno stanje zdravstvene krize in izpostavlja zapostavljena vprašanja duševnih motenj, ki jih povzročajo trenutni pogoji, ko se posamezniki spopadajo s pritiski izolacije.
Đejmi Hadrović sicer aktivno deluje na presečišču sodobnih umetnosti, dodaja Adrijan Praznik.
Umetnica mlajše generacije je ena izmed dobitnic nagrade PS37, ki jo je v letu 2019 podelila Galerija Simulaker. Aktivno deluje na presečišču video esejev, avtorskih performansov in fotografije. V svojih delih naslavlja družbenopolitične teme, kot so kritika kapitalizma in patriarhalnega ustroja družbe, ter naslavlja vprašanja v povezavi s feminizmom, spolnostjo in spolom v post-jugoslovanskem prostoru. V delih se Đejmi Hadrović izpostavlja kot subjekt tranzicije in vključuje svojo zgodbo in zgodbe svojih prednikov z namenom oblikovanja novih narativov, ki se ji zdijo pomembni za današnji čas. Z nagovarjanjem lastnega mesta izrekanja ustvarja možnost za prevrednotenje sprejetih družbenih norm in ideoloških konstruktov.
Avdio vizualna inštalacija Đejmi Hadrović je v galeriji Simulaker na ogled do 29. januarja.
Janez Matičič - Etude, op. 30: Etuda št. 11, Un poco andante e molto espressivo / Etudes, op. 30: Etude no. 11, Un poco andante e molto espressivo Izvedba: Milanka Črešnik / Performed by Milanka Črešnik
Janez Matičič - Etude, op. 30: Etuda št. 4, Agitato / Etudes, op. 30: Etude no. 4, Agitato Izvedba: Milanka Črešnik / Performed by Milanka Črešnik
Janez Matičič - Etude, op. 30: Etuda št. 3, Allegro con brio / Etudes, op. 30: Etude no. 3, Allegro con brio Izvedba: Milanka Črešnik / Performed by Milanka Črešnik
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 3, Scivola / Etudes, op. 66: Etude no. 3, Scivola Izvedba: Katarina Peroša / Performed by Katarina Peroša
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 5, Fluida / Etudes, op. 66: Etude no. 5, Fluida Izvedba: Igor Sabljič / Performed by Igor Sabljič
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 1, Riflessa / Etudes, op. 66: Etude no. 1, Riflessa Izvedba: Meta Kokošinek / Performed by Meta Kokošinek
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 4, Delicata / Etudes, op. 66: Etude no. 4, Delicata Izvedba: Lana Jarc / Performed by Lana Jarc
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 10, Furiosa / Etudes, op. 66: Etude no. 10, Furiosa Izvedba: Luka Borkovič / Performed by Luka Borkovič
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 8, Giocosa / Etudes, op. 66: Etude no. 8, Giocosa Izvedba: Iva Bevc / Performed by Iva Bevc
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 9, Sublima / Etudes, op. 66: Etude no. 9, Sublima Izvedba: Špela Saksida / Performed by Špela Saksida
Janez Matičič - Etude, op. 66: Etuda št. 6, Capricciosa / Etudes, op. 66: Etude no. 6, Capricciosa Izvedba: Blaž Pavlakovič / Performed by Blaž Pavlakovič
Radijska dokumentarna zgodba SLO POP dokument osvetljuje specifični gledališki proces gledališkega koncerta Slovenska popevka, koprodukcija SMG in CUDV Dolfke Boštjančič Draga pri Igu, ki je povezal ljudi s posebnimi potrebami in profesionalne dramske igralce v skupno zgodbo in izkušnje ustvarjalcev, hkrati pa z raznolikimi sogovorniki in s pojmi inkluzija, krivda, odpuščanje in predvsem sprejemanje poskuša v širokem kotu razmišljati o bolj umirjeni, preudarni, empatični sodobni družbi in svetu strpnosti. O vsem tistem torej, kar nam že močno in nevarno primanjkuje. Dokumentarec je nastal znotraj mednarodnega projekta European Radio Project na pobudo Bavarskega radia. Tematsko izhodišče sta bila pojma krivda in odpuščanje v najširšem pomenu, v njem pa sodeluje 7 držav s samostojnimi ustvarjalci, pretežno iz nacionalnih radijskih hiš. Poleg Slovenije še Češka, Finska, Italija, Latvija, Nemčija in Slovaška. Projekt je bil uspešen na mednarodnem razpisu programa Reporters in the Filed, ki ga financira fundacija Robert Bosch Stiftung z namenom spodbujanja neodvisnega novinarstva in obravnave ključnih družbenih tem. Avtor in režiser Klemen Markovčič, Radio Slovenija Tonski mojster Urban Gruden Izvirna glasba Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Sofinancirano Reporters in the Field/Robert Bosch Stiftung Trajanje 24' 29'' Oktober 2019 Intervjuvanci Boris Benko Diego Barrios Ross Dr. Valerija Bužan Borko Horvat Željko Hrs Klara Kastelec Zdravko Kosić Andreja Lazar Jolanda Lazar Dr. Metka Novak Blaž Pirman Matjaž Pograjc * Zasnova in vodenje posebne pogovorne oddaje Klemen Markovčič Tehnilčna realizacija Vladimir Jovanović December 2019 Sogovorniki Dr. Valerija Bužan, specilana pedagoginja Miha Lobnik, zagovornik enoakosti Matjaž Pograjc, režiser
Mednarodna organizacija Europa Nostra je Plečnikov stadion uvrstila na ožji seznam v postopku izbiranja sedmih najbolj ogroženih območij evropske dediščine. Za to so se odločili, ko so videli, v kakšnem stanju je, in si ogledali projekt prenove Joca Pečečnika. Program Europa Nostra se izvaja v sodelovanju z Inštitutom Evropske investicijske banke, podpira pa ga tudi program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.
Program Ars Radia Slovenija se tudi letos pridružuje prazniku božične glasbe, ki ga vsako leto na tretjo decembrsko nedeljo prireja Evropska zveza radijskih postaj. Iz obsežne ponudbe koncertov – teh je letos kar petnajst – smo za predvajanje na našem programu izbrali devet najzanimivejših. Med drugimi boste lahko slišali tudi evroradijski božični koncert z naslovom Rajske strune, na katerem so v sredo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Spodnji Šiški nastopili Komorni zbor DEKOR, organistka Polona Gantar in dirigentka Petra Grassi. Več o vsebini posebnega božičnega dne Evroradia pa v prispevku glasbenega urednika dneva Mihaela Kozjeka.
V okviru sinočnjega Zlatega abonmaja je v Cankarjevem domu v Ljubljani nastopil komorni orkester Franza Liszta s pianistom Eduardom Hubertom ter prvo damo črnobelih tipk Martho Argerich, ki je v Ljubljani po svojem prvem obisku leta 2016 nastopila že tretjič. Nekaj koncertnih vtisov je strnil Lovrenc Rogelj.
Sreda, 11. 12. 2019 ob 20.00, cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški v Ljubljani
Zgodovinski arhiv Ljubljana, katerega zbirka je z zakonom varovana kot kulturni spomenik, se je znašel v težki situaciji, njegovo vodstvo se je v teh dneh obrnilo na javnost. Do junija prihodnje leto se mora 24 zaposlenih in arhivska zbirka izseliti iz prostorov v središču Ljubljane, saj jim je Mestna občina spomladi odpovedala pogodbo. Nove lokacije še nimajo, vodstvo arhiva trdi, da je selitev v prihodnjega pol leta povsem neuresničljiva. Na Mestni občini Ljubljana se zagovarjajo, da prostore arhiva potrebujejo zase, na kulturnem ministrstvu, kamor se je arhiv obrnil po pomoč, pa zagotavljajo, da iščejo rešitve in da je časa dovolj. Minuli četrtek je bil glede tega na ministrstvu sestanek, ki pa kakšnih novosti, na primer glede morebitne nove lokacije za arhiv, menda ni prinesel.
Danes po vsej državi praznujemo Ta veseli dan kulture. Ob obletnici rojstva našega največjega pesnika Franceta Prešerna bodo namreč kulturne ustanove odprle svoja vrata. Obiskovalcem bo brezplačno na voljo več kot 300 dogodkov.
Nocoj se s slavnostnim odprtjem v ljubljanskem Kinodvoru pričenja že 16. mednarodni festival animiranega filma – Animateka. V slabem tednu bodo letos prikazali kar 360 filmov, 12 celovečernih, sicer pa kratkih animiranih filmov. V tekmovalnem programu se osredotočajo na animacije iz srednje in vzhodne Evrope, letos pa bodo poseben sklop namenjen tudi baltskim filmom. Prispevek Tine Poglajen.
Neveljaven email naslov