Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Francija in z njo ves svet praznuje Molierovo leto

21.01.2022


Molière, najslavnejši komediograf vseh časov, se je rodil pred 400 leti

V Franciji, pa tudi vsepovsod po svetu, bo letošnje leto zaznamovano s štiristoto obletnico rojstva Molièra, največjega komediografa vseh časov s pravim imenom Jean-Baptiste Poquelin. Kdaj natančno se je Molière rodil, ne ve nihče, dejstvo pa je, da je bilo njegovo ime 15. januarja  1622 vpisano v krstno knjigo in zato je ta datum obveljal za njegov rojstni dan. Na radiu Slovenija smo velikega avtorja komedij, fars in tragikomedij počastili z Literarnim večerom na Prvem programu in poslušali Tartuffa v izvedbi naših največjih dramskih igralcev, tokrat pa je Tadeja Krečič pogledala, kaj se bo ta čas, pa potem skozi vse leto, dogajalo v Franciji in drugod.

Osrednje prizorišče slavljenja Molièra je seveda Comédie Française v Parizu, gledališče, kjer so bile uprizarjane njegove igre in je Molière v njih tudi igral. Na tem odru naj bi po predstavi Namišljenega bolnika, v kateri je igral naslovno vlogo, 17. februarja 1673 umrl, vendar je to le anekdota, zatrjuje Georges Forestier največji poznavalec Molièra in 17. stoletja v Franciji. Molière je umrl doma, v postelji, pravi Forestier, avtor nove monografije o Molièru in urednik dveh knjig Molièrovih iger v znameniti zbirki Plejada. Na vprašanje, kako je Molièru uspelo napisati kar 35 odrskih del v sedemnajstih letih, je odgovoril:

»Zelo hitro je pisal, poleg tega je nastopal samo trikrat na teden. In se ni ukvarjal s sprotnostmi svoje gledališke skupine. Imel je nekoga, ki je skrbel za račune, nekoga drugega za organizacijo, tako da je imel veliko časa za pisanje. Vsekakor pa je bil izjemno hiter, pisal je zlahka in brez priprav, bil je znan po tem, da je nemudoma ustregel kaki kraljevi želji in je, recimo, v dveh tednih napisal in postavil spektakel na prostem. Se pravi, da je imel poleg smisla za komično še polno drugih darov.«

In zakaj so Molierove igre daleč najbolj igrana dramska dela vseh časov? Georges Forestier razlaga:

»Ker je imel občutek za komično. Ker si je dovolil preizkušati, tako kot Corneille in Racine, ki sta pisala tragedije, vse možnosti žanrov in jih tudi presegati. Drugi so ostajali zamejeni v kalupe. V osemnajstem stoletju, na primer, je bil Voltaire veliko bolj poznan po svojih tragedijah kot pa po filozofskih spisih, vendar jih je pisal po zgledu Racinea. To je danes neprebavljivo. Omejil se je z modelom, kalupom, ne pa tako kot Corneille, Racine in Molière, ki so meje presegali. Kajti mislim, da je umetnik velik prav zato, ker kalup po robovih načne. In prav to so ti trije dramatiki naredili in bili zato v okviru svojega žanra najboljši.«

Tako kot vsakega 15. januarja, so v soboto na oder Comedie francaise po uprizoritvi Tartuffa slavnostno prinesli Molièrov doprsni kip, okrog katerega se je zbrala vsa igralska družina in so recitirali replike iz komediografovih del. S tem se je začel tudi cikel večmesečnega igranja izključno Molièrovih komedij na tem odru, ki si jih je moč ogledati na ekranih tudi na drugih lokacijah.

Posebni dogodki bodo v vseh krajih Francije, kjer je Molière pustil sledi, posebej v Versaillesu. Tam bodo igrali njegova dela v izvirnih različicah, posebej zanimive bodo tako imenovane komične opere s petjem in plesom, nastale v sodelovanju Molièra s skladateljem Jeanom Baptistom Lullyjem. Tu bo meseca maja postavljen tudi nov kip umetnika Xaviera Veilhana, že zdaj pa si je mogoče ogledati osrednjo razstavo o Molièru, njegovem življenju, delu in komediografiji, ki obvladuje gledališki svet. Avtorji so želeli z razstavo več kot dvestotih predmetov prevrednotiti mit o Molièreu, o katerem se zdi, da vemo vse, v resnici pa je podatkov o njegovem življenju malo, ohranil se ni niti en sam izvirni zapis njegovih iger. Kako se čim bolj približati zgodovinski resnici o Molièreu razlaga Marie Gabrielle Verdoni, ki je razstavo zasnovala:

»Ko sem se ukvarjala z Molirèovim življenjem, sem ugotovila, da je bil neverjetno aktiven. Bil je igralec, pisatelj, voditelj igralske skupine, režiser, zadolžen za kraljevo zabavo, menda je umrl zaradi utrujenosti in bolezni. Razstava želi pokazati njegov značaj, njegovi velikodušnost in brezmejno energijo.«

Konec maja bodo v Narodnem centru gledaliških kostumov v Moulinu odprli razstavo Molière v kostumih, v Molièrovem letu pa bodo pripravljeni tudi številni simpoziji, pogovori in slavja ne le v  Franciji, temveč povsod po svetu, na primer na ameriški univerzi Yale in na univerzi v Torinu, pa tudi v Švici in v Belgiji.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Francija in z njo ves svet praznuje Molierovo leto

21.01.2022


Molière, najslavnejši komediograf vseh časov, se je rodil pred 400 leti

V Franciji, pa tudi vsepovsod po svetu, bo letošnje leto zaznamovano s štiristoto obletnico rojstva Molièra, največjega komediografa vseh časov s pravim imenom Jean-Baptiste Poquelin. Kdaj natančno se je Molière rodil, ne ve nihče, dejstvo pa je, da je bilo njegovo ime 15. januarja  1622 vpisano v krstno knjigo in zato je ta datum obveljal za njegov rojstni dan. Na radiu Slovenija smo velikega avtorja komedij, fars in tragikomedij počastili z Literarnim večerom na Prvem programu in poslušali Tartuffa v izvedbi naših največjih dramskih igralcev, tokrat pa je Tadeja Krečič pogledala, kaj se bo ta čas, pa potem skozi vse leto, dogajalo v Franciji in drugod.

Osrednje prizorišče slavljenja Molièra je seveda Comédie Française v Parizu, gledališče, kjer so bile uprizarjane njegove igre in je Molière v njih tudi igral. Na tem odru naj bi po predstavi Namišljenega bolnika, v kateri je igral naslovno vlogo, 17. februarja 1673 umrl, vendar je to le anekdota, zatrjuje Georges Forestier največji poznavalec Molièra in 17. stoletja v Franciji. Molière je umrl doma, v postelji, pravi Forestier, avtor nove monografije o Molièru in urednik dveh knjig Molièrovih iger v znameniti zbirki Plejada. Na vprašanje, kako je Molièru uspelo napisati kar 35 odrskih del v sedemnajstih letih, je odgovoril:

»Zelo hitro je pisal, poleg tega je nastopal samo trikrat na teden. In se ni ukvarjal s sprotnostmi svoje gledališke skupine. Imel je nekoga, ki je skrbel za račune, nekoga drugega za organizacijo, tako da je imel veliko časa za pisanje. Vsekakor pa je bil izjemno hiter, pisal je zlahka in brez priprav, bil je znan po tem, da je nemudoma ustregel kaki kraljevi želji in je, recimo, v dveh tednih napisal in postavil spektakel na prostem. Se pravi, da je imel poleg smisla za komično še polno drugih darov.«

In zakaj so Molierove igre daleč najbolj igrana dramska dela vseh časov? Georges Forestier razlaga:

»Ker je imel občutek za komično. Ker si je dovolil preizkušati, tako kot Corneille in Racine, ki sta pisala tragedije, vse možnosti žanrov in jih tudi presegati. Drugi so ostajali zamejeni v kalupe. V osemnajstem stoletju, na primer, je bil Voltaire veliko bolj poznan po svojih tragedijah kot pa po filozofskih spisih, vendar jih je pisal po zgledu Racinea. To je danes neprebavljivo. Omejil se je z modelom, kalupom, ne pa tako kot Corneille, Racine in Molière, ki so meje presegali. Kajti mislim, da je umetnik velik prav zato, ker kalup po robovih načne. In prav to so ti trije dramatiki naredili in bili zato v okviru svojega žanra najboljši.«

Tako kot vsakega 15. januarja, so v soboto na oder Comedie francaise po uprizoritvi Tartuffa slavnostno prinesli Molièrov doprsni kip, okrog katerega se je zbrala vsa igralska družina in so recitirali replike iz komediografovih del. S tem se je začel tudi cikel večmesečnega igranja izključno Molièrovih komedij na tem odru, ki si jih je moč ogledati na ekranih tudi na drugih lokacijah.

Posebni dogodki bodo v vseh krajih Francije, kjer je Molière pustil sledi, posebej v Versaillesu. Tam bodo igrali njegova dela v izvirnih različicah, posebej zanimive bodo tako imenovane komične opere s petjem in plesom, nastale v sodelovanju Molièra s skladateljem Jeanom Baptistom Lullyjem. Tu bo meseca maja postavljen tudi nov kip umetnika Xaviera Veilhana, že zdaj pa si je mogoče ogledati osrednjo razstavo o Molièru, njegovem življenju, delu in komediografiji, ki obvladuje gledališki svet. Avtorji so želeli z razstavo več kot dvestotih predmetov prevrednotiti mit o Molièreu, o katerem se zdi, da vemo vse, v resnici pa je podatkov o njegovem življenju malo, ohranil se ni niti en sam izvirni zapis njegovih iger. Kako se čim bolj približati zgodovinski resnici o Molièreu razlaga Marie Gabrielle Verdoni, ki je razstavo zasnovala:

»Ko sem se ukvarjala z Molirèovim življenjem, sem ugotovila, da je bil neverjetno aktiven. Bil je igralec, pisatelj, voditelj igralske skupine, režiser, zadolžen za kraljevo zabavo, menda je umrl zaradi utrujenosti in bolezni. Razstava želi pokazati njegov značaj, njegovi velikodušnost in brezmejno energijo.«

Konec maja bodo v Narodnem centru gledaliških kostumov v Moulinu odprli razstavo Molière v kostumih, v Molièrovem letu pa bodo pripravljeni tudi številni simpoziji, pogovori in slavja ne le v  Franciji, temveč povsod po svetu, na primer na ameriški univerzi Yale in na univerzi v Torinu, pa tudi v Švici in v Belgiji.


25.11.2021

Iztok Mlakar bere Desetega brata

Poleg igralca Iztoka Mlakarja v pogovoru, ki ga bo moderiral Vlado Motnikar, sodelujejo še literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič, režiser Alen Jelen in glasbenika Andrej Ofak in Borut Mori v sodelovanju z Ivanom Lotričem.


24.11.2021

Jasmina Cibic prejemnica nagrade Jarman

Vsebine Programa Ars


23.11.2021

Igor Samobor: "Zdaj je že drugi natečaj prenove tik pred tem, da klecne zaradi politike"

»Rad bi napisal, da odstopam iz osebnih razlogov, vendar to ne bi bila resnica« so besede s katerimi je po osmih letih z mesta ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana odstopil Igor Samobor. Kot razlog navaja zavlačevanje s prenovo ljubljanske drame, za kar naj bi bil odgovoren minister za kulturo Vasko Simoniti. Na nujnost prenove ljubljanske Drame stroka in zaposleni opozarjajo že trideset let. Projekt je po daljši prekinitvi ponovno stekel leta 2014, zdaj pa po Samoborjevih besedah postopek prenove zavlačujejo na ministrstvo za kulturo. Vedno znova so zahtevali dodatna preverjanja, med posamičnimi odgovori pa je lahko minil mesec ali dva. Kljub temu, da je bil na nekaj sestankih, Samobor opozarja tudi na manko komunikacije z ministrstvom, predvsem v zadnjem času je za pogovor o premiku projekta prenove moledoval sam. Da je stavba dotrajana, dokazujejo preverbe statike in potresne varnosti, to so pokazale tudi septembrske poplave. Na javnem natečaju je sicer leta 2017 zmagal biro Bevk Perović arhitekti. Matija Bevk poudarja, da so pri tovrstnih projektih vedno vpleteni številni deležniki ter da je z javnim denarjem treba ravnati skrbno, a da nekaterih odločitev ministrstva vseeno ne razume, med drugim, zakaj so zahtevali, naj se iz projekta izvzamejo za to kupljeni prostori Nemške hiše ali pa spremenjene ocene investicije v osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo. Dodaja: Minister Simoniti, ki je danes na regijskem obisku vlade, je našemu dopisniku odgovoril, da za Radio Slovenija ne bo podal izjave, z ministva pa nam sporočili, da bodo izjavo za javnost posredovali jutri.


23.11.2021

Igor Samobor nepričakovano odstopil z mesta ravnatelja SNG Drama Ljubljana

Igor Samobor je nepričakovano odstopil z mesta ravnatelja SNG Drama Ljubljana. Potem, ko mu je po osmih letih uspelo začetni del projekta prenove ljubljanske drame pripeljati v sklepno fazo, je njegove načrte prekinil minister za kulturo Vasko Simoniti. Ker meni, da je razlog v ravnanju ministra osebne narave, se je Samobor odločil za odstop. Foto: BoBo


23.11.2021

Igor Samobor: "Zdaj je že drugi natečaj prenove tik pred tem, da klecne zaradi politike"

»Rad bi napisal, da odstopam iz osebnih razlogov, vendar to ne bi bila resnica« so besede s katerimi je po osmih letih z mesta ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana odstopil Igor Samobor. Kot razlog navaja zavlačevanje s prenovo ljubljanske drame, za kar naj bi bil odgovoren minister za kulturo Vasko Simoniti. Na nujnost prenove ljubljanske Drame stroka in zaposleni opozarjajo že trideset let. Projekt je po daljši prekinitvi ponovno stekel leta 2014, zdaj pa po Samoborjevih besedah postopek prenove zavlačujejo na ministrstvo za kulturo. Vedno znova so zahtevali dodatna preverjanja, med posamičnimi odgovori pa je lahko minil mesec ali dva. Kljub temu, da je bil na nekaj sestankih, Samobor opozarja tudi na manko komunikacije z ministrstvom, predvsem v zadnjem času je za pogovor o premiku projekta prenove moledoval sam. Da je stavba dotrajana, dokazujejo preverbe statike in potresne varnosti, to so pokazale tudi septembrske poplave. Na javnem natečaju je sicer leta 2017 zmagal biro Bevk Perović arhitekti. Matija Bevk poudarja, da so pri tovrstnih projektih vedno vpleteni številni deležniki ter da je z javnim denarjem treba ravnati skrbno, a da nekaterih odločitev ministrstva vseeno ne razume, med drugim, zakaj so zahtevali, naj se iz projekta izvzamejo za to kupljeni prostori Nemške hiše ali pa spremenjene ocene investicije v osnutku novega Nacionalnega programa za kulturo. Dodaja: Minister Simoniti, ki je danes na regijskem obisku vlade, je našemu dopisniku odgovoril, da za Radio Slovenija ne bo podal izjave, z ministva pa nam sporočili, da bodo izjavo za javnost posredovali jutri.


23.11.2021

Ars na 37. Slovenskem e-knjižnem sejmu

Vsebine Programa Ars


19.11.2021

Čudenje nad svetom in bivanjem je vzvod ustvarjanja Danijela Demšarja, nagrajenca Hinka Smrekarja za življenjsko delo

Ilustracija je pri nas dobro razvita in kakovostna – med drugim jo spodbuja in predstavlja Slovenski bienale ilustracije, katerega začetki segajo v leto 1992. Med pobudniki za njegov nastanek je bil tudi Danijel Demšar, letošnji prejemnik nagrade Hinka Smrekarja za življensko delo, najvišjega priznanja za ilustracijo pri nas, ki ga podeljujejo v sklopu bienala. Letošnja, 14. izvedba bienala v Cankarjevem domu v Ljubljani poleg Demšarjih del na ogled postavlja še 81 drugih projektov. Ilustratorska sekcija Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov je sicer v ponedeljek nagradila še ilustratorko Lilo Prap za slikanico Ptiči?!, podelili pa so tudi različna priznanja in plakete.


18.11.2021

DLUL podelil nagrade in prizanje Ivane Kobilca

Morda lahko rečemo, da Kamila Volčanšek v ženski akt, zgodovinsko zaznamovan z moškim pogledom, vnaša svojo, žensko perspektivo. Njene ženske so odločne, nonšalantne, barvite, polne življenja in pogosto igrivo v gibanju. S svojimi oblinami v misli prikličejo prazgodovinske Venere ali baročne portretiranke, z upiranjem še vedno prepogosti normi vitkega telesa pa želi umetnica po svojih besedah prikazati, da je tudi obilno žensko telo lahko graciozno. Kamila Volčanšek je s prodornim in brezkompromisnim slikarskim pristopom do ženskega akta v sodobno slovensko slikarstvo vnesla nekaj novega, svežega in izvirnega, pa je tudi misel iz utemeljitve nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo. Slikarka, ki je tudi ilustratorka, je leta 1978 na ljubljanski akademiji diplomirala z nalogo o Klimtu in dunajski secesiji. To zanimanje v njenem delu odzvanja v pogosti rabi ornamentov in ploskovitosti slikarske površine. Poleg tega pa je za njene podobe žensk značilno tudi veselje do življenja, kot pravi sama, so radožive in skrivnostne. Če Danijel Demšar, letošnji prejemnik nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo ilustracijo dojema v bližini slikarstva, pa Kamila Volčanšek, prejemnica nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo ti dve polji vidi kot zelo različni, saj ilustracija nastane po naročilu, a ji je vseeno v velik užitek. Z ilustracijo pa se poleg svoje preostale prakse ukvarja tudi Mateja Kavčič, letošnja prejemnica nagrade Ivane Kobilca za aktualno produkcijo, ki se na slovenskem bienalu ilustracije trenutno predstavlja z deli za zbirko Saše Pavček Zastali čas. Nagrado Ivane Kobilca pa je prejela predvsem za senzibilne prostorske projekte v sozvočju z naravo. Ta jo zanima že od zaključka študija na ljubljanski akademiji. Svoj prvi razstavni projekt je umestila v ljubljanski park Tivoli, sledile so slike z listi dreves, nato pa prostorske postavitve z naravnimi materiali, kot so trave, seno, pesek in rože. Galerijski prostor se ji ne zdi zelo oddaljen od narave, saj se ji oboje zdi sveto. Njeno delo lahko postavimo tudi v kontekst kritike negativnih vplivov ljudi na naravo, a želi na to opozarjati subtilno, predvsem s poudarjanjem veličine narave. Tudi posamezne liste dreves je upodabljala, kot bi portretirala nadvse dragocene posameznike. Priznanje za sopotnike in podpornike vizualne umetnosti pa je prejel avtor, režiser in snemalec oddaj Aljoša Abrahamsberg, ki s svojim youtube kanalom Sodobna umetnost sproti spremlja in dokumentira to področje. Zgodbe ustvarjalcev in ustvarjalk predstavlja tudi zato, ker meni, da sodobna umetnost potrebuje razlago, saj je pogosto zelo kompleksna in filozofska. Dokumentira mnogo razstav ter umetniška dela približa s podrobno pripovedjo ustvarjalcev in ustvarjalk o lastnem delu ter z načinom snemanja. O nagradah, namenjenih predvsem članom in članicam Društva Likovnih umetnikov Ljubljana pa je sicer letos odločala žirija v sestavi Nadja Zgonik, Anja Jerčič Jakob, Vesna Blagotinšek, Miha Kelemina in Ištvan Išt Huzjan.


19.11.2021

Gruzijski film

Vsebine Programa Ars


19.11.2021

Prepovedane ženske

Vsebine Programa Ars


19.11.2021

Nesrečni fuk

Vsebine Programa Ars


19.11.2021

VORTEX

Vsebine Programa Ars


19.11.2021

Perspektive

Vsebine Programa Ars


Stran 36 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov