Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tri knjige spominov treh mladih iz skupine judovskih otrok, mladenk in mladeničov, ki je na begu pred nacisti in fašisti dobro leto preživela v Lesnem Brdu
Od leta 2005 je, sprejeto z resolucijo OZN, 27. januar svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Pri Založbi ZRC SAZU je pravkar izšel prevod tretjega dela nekakšne trilogije treh mladih iz omenjene skupine. Avtor tretjega dela spominov z naslovom Leov zapis, tedanji mladenič Leo Koffler, je spomine na beg iz srednje Evrope spomladi 1941 napisal po prihodu v Palestino leta 1944. Tik pred okupacijo Jugoslavije aprila 1941 se je skupina znašla v Zagrebu, in se pred ustaškim terorjem zatekla v Ljubljano, kmalu pa v opuščeni lovski dvorec v Lesnem Brdu med Vrhniko in glavnim mestom. Julija 1942 so pot nadaljevali v severno Italijo, od koder so se po vdoru Nemcev v Italijo septembra 1943 skrivoma razkropili proti Palestini in v Švico. Sicer pa je več o okoliščinah pobude za prevod teh spominov pojasnil prevajalec in raziskovalec z Inštituta za kulturne študije dr. Jaša Drnovšek.
Tri knjige spominov treh mladih iz skupine judovskih otrok, mladenk in mladeničov, ki je na begu pred nacisti in fašisti dobro leto preživela v Lesnem Brdu
Od leta 2005 je, sprejeto z resolucijo OZN, 27. januar svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Pri Založbi ZRC SAZU je pravkar izšel prevod tretjega dela nekakšne trilogije treh mladih iz omenjene skupine. Avtor tretjega dela spominov z naslovom Leov zapis, tedanji mladenič Leo Koffler, je spomine na beg iz srednje Evrope spomladi 1941 napisal po prihodu v Palestino leta 1944. Tik pred okupacijo Jugoslavije aprila 1941 se je skupina znašla v Zagrebu, in se pred ustaškim terorjem zatekla v Ljubljano, kmalu pa v opuščeni lovski dvorec v Lesnem Brdu med Vrhniko in glavnim mestom. Julija 1942 so pot nadaljevali v severno Italijo, od koder so se po vdoru Nemcev v Italijo septembra 1943 skrivoma razkropili proti Palestini in v Švico. Sicer pa je več o okoliščinah pobude za prevod teh spominov pojasnil prevajalec in raziskovalec z Inštituta za kulturne študije dr. Jaša Drnovšek.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled razstava Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev, od 1930 do danes. Svet znotraj prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.
V ljubljanskem Kinodvoru bo nocoj slovenska premiera kratkega filma Sestre, ki je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Posnela ga je Katarina Rešek – Kukla, ki jo poznamo tudi kot glasbenico in režiserko videospotov. Svojo prepoznavno estetiko, pri kateri je v ospredju telesnost, je uspešno prenesla tudi v svoj kratki film; v Sestrah, zgodbi o treh prijateljicah, ki se s patriarhalnim okoljem blokovskega naselja spopadajo tako, da trenirajo borilne veščine in se oblačijo v ohlapna oblačila, zaveznico pa najdejo v transspolni ženski iz sosednjega bloka. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh, Mina Milovanović in Mia Skrbinac.
Ob 30. obletnici samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili občasno razstavo s pomenljivim naslovom Služimo narodu. Obiskovalci naborniški sistem nekdanje socialistične Jugoslavije spoznavajo skozi osebne zgodb ljudi, ki so od leta 1957 pa do 1991 služili v JLA. Na razstavi so predstavljene vojaške izkušnje tudi direktorja muzeja Toneta Kregarja.
Neveljaven email naslov