Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Največ nominacij, kar 12, je prejel vestern Moč psa o življenju samskih bratov, ki v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v Montani vodita premožen družinski ranč
Kateri film se podaja v bitko za oskarje z največ nominacijami? Ameriška filmska akademija je v torek razglasila nominirance za zlate kipce. Največ nominacij, kar 12, je prejel vestern Moč psa o življenju samskih bratov, ki v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v Montani vodita premožen družinski ranč. V zadnjih letih sta več nominacij prejela le filma Dežela La La in Oblika vode.
Jane Campion, ki je pred 18 leti prejela oskarja za režijo Klavirja, utegne postati prva režiserka z dvema oskarjema. Tudi v edini kategoriji, v kateri ženske še niso slavile, se utegne zgoditi mejnik, saj je nominacijo za najboljšo fotografijo prejela avstralska direktorica fotografije Ari Wegner.
Moč psa je skupaj prejel ducat nominacij: za najboljšo izvirno glasbo Jonnyja Greenwooda, za najboljši prirejen scenarij, za zvok, montažo, scenografijo, fotografijo, režijo, ter kar štiri igralske nominacije: za glavno vlogo Benedicta Cumberbatcha in za stranske vloge Kirsten Dunst, Jesseja Plemonsa in Kodija Smit-McPheeya, ter nominacijo v najpomembnejši kategoriji za najboljši film.
Z devetimi nominacijami sledi znanstvenofantastični spektakel Dune: peščeni planet režiserja Denisa Villeneuvea.
Poseben rekord je zabeležil Steven Spielberg: njegov muzikal Zgodba z Zahodne strani je prejel sedem nominacij (tudi za režijo) in je njegov 11-ti film, ki ga je produciral in je nominiran za najboljši film.
Prav tako sedem nominacij, tudi za najboljši film in režijo, si je izborila črno-bela drama Belfast, ki jo je navdahnilo odraščanje scenarista in režiserja Kennetha Branagha.
Za najboljši mednarodni film so med drugim nominirani Božja roka italijanskega režiserja Paola Sorrentina, Drive My Car (Vozi moj avto) japonskega režiserja Ryusukeja Hamaguchija, Najbolj grozen človek na svetu norveškega režiserja Joachima Trierja. Film danskega režiserja Jonasa Poherja Rasmussena Flee oziroma Beg je poleg nominacije za najboljši mednarodni film nominiran še v kategorijah animiranega in dokumentarnega celovečerca, saj gre za animirani dokumentarec.
Kateri film bo unovčil največ nominacij, bomo izvedeli na podelitvi 27. marca v dvorani Dolby v Los Angelesu.
Največ nominacij, kar 12, je prejel vestern Moč psa o življenju samskih bratov, ki v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v Montani vodita premožen družinski ranč
Kateri film se podaja v bitko za oskarje z največ nominacijami? Ameriška filmska akademija je v torek razglasila nominirance za zlate kipce. Največ nominacij, kar 12, je prejel vestern Moč psa o življenju samskih bratov, ki v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v Montani vodita premožen družinski ranč. V zadnjih letih sta več nominacij prejela le filma Dežela La La in Oblika vode.
Jane Campion, ki je pred 18 leti prejela oskarja za režijo Klavirja, utegne postati prva režiserka z dvema oskarjema. Tudi v edini kategoriji, v kateri ženske še niso slavile, se utegne zgoditi mejnik, saj je nominacijo za najboljšo fotografijo prejela avstralska direktorica fotografije Ari Wegner.
Moč psa je skupaj prejel ducat nominacij: za najboljšo izvirno glasbo Jonnyja Greenwooda, za najboljši prirejen scenarij, za zvok, montažo, scenografijo, fotografijo, režijo, ter kar štiri igralske nominacije: za glavno vlogo Benedicta Cumberbatcha in za stranske vloge Kirsten Dunst, Jesseja Plemonsa in Kodija Smit-McPheeya, ter nominacijo v najpomembnejši kategoriji za najboljši film.
Z devetimi nominacijami sledi znanstvenofantastični spektakel Dune: peščeni planet režiserja Denisa Villeneuvea.
Poseben rekord je zabeležil Steven Spielberg: njegov muzikal Zgodba z Zahodne strani je prejel sedem nominacij (tudi za režijo) in je njegov 11-ti film, ki ga je produciral in je nominiran za najboljši film.
Prav tako sedem nominacij, tudi za najboljši film in režijo, si je izborila črno-bela drama Belfast, ki jo je navdahnilo odraščanje scenarista in režiserja Kennetha Branagha.
Za najboljši mednarodni film so med drugim nominirani Božja roka italijanskega režiserja Paola Sorrentina, Drive My Car (Vozi moj avto) japonskega režiserja Ryusukeja Hamaguchija, Najbolj grozen človek na svetu norveškega režiserja Joachima Trierja. Film danskega režiserja Jonasa Poherja Rasmussena Flee oziroma Beg je poleg nominacije za najboljši mednarodni film nominiran še v kategorijah animiranega in dokumentarnega celovečerca, saj gre za animirani dokumentarec.
Kateri film bo unovčil največ nominacij, bomo izvedeli na podelitvi 27. marca v dvorani Dolby v Los Angelesu.
Helena Korošec je doktorica znanosti, kot visokošolska učiteljica je zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani za področje lutkovnega in dramskega izražanja. Po končanem študiju v okviru nemškega inštituta za zvočno terapijo je pridobila certifikat praktičarka zvočne masaže Peter Hess® in certificirana strokovnjakinja Peter Hess KliK® na področju komunikacije z zvokom za otroke. Metode dela z zvokom in njegove učinke študira v okviru Britanske akademije za terapijo z zvokom oziroma The British Academy for Sound Therapy. Z dr. Heleno Korošec smo se pogovarjali o glasbi in lutki v pedagoškem procesu, pa tudi o delovanju zvočnih posod na človekovo celostno počutje. Potovali smo na Miklavževo goro v Tuhinjski dolini, se spomnili na ljudsko muziciranje in tradicijo pritrkavanja ter razmišljali o povezavi med zvokom gonga in zvenom zvonov. foto:dr. Helena Korošec (osebni arhiv)
Ob 8.02 se nam bo po telefonski zvezi pridružila lutkovna oblikovalka in akademska slikarka Agata Freyer. Spomnili se bomo Zvezdice Zaspanke in drugih marionet, ki so v mali dvoranici v kotu Levstikovega trga nastopale v lutkovnih predstavah, tudi Žogice Marogice češkega avtorja Jana Malika v režiji Jožeta Pengova, ki je aktualna še danes. »Dedek in babica pripadata odpisani generaciji, kljub temu pa skupaj z otroki odpihneta papirnatega zmaja.« Potovali bomo v preddverje Križank, ko vreme še ni bilo tako turbulentno in je ob toplih večerih izvedbo operne predstave zmotilo le oddaljeno brnenje mopeda znamke Tomos, in razmišljali o prepletu likovne umetnosti in glasbe v umetniškem opusu in življenju. Tudi to sobotno jutro vas vabimo, da skupaj z nami zapojete, zaplešete, obudite spomin in z nami delite zgodbo iz časa Vaše mladosti, mladosti naših staršev, babic in dedkov. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si »Z glasbo si lahko pomagamo. Z glasbo se lahko povežemo.« Na fotografiji: lutkovna oblikovalka in akademska slikarka Agata Freyer (osebni arhiv)
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene.« (dr. Maja Derlink) Učinki poslušanja glasbe so raznovrstni, glavni mehanizem delovanja pa je prek vzbujenih čustev in s tem povezane aktivacije različnih možganskih omrežij. Fiziološki učinki se kažejo v srčno-žilnih spremembah, spremembi dihanja, izločanju hormonov, v imunskem sistemu in mišični napetosti. Psihološki učinki glasbe so vidni na področju psihomotoričnega, čustvenega, miselnega in socialnega delovanja posameznika. »Z glasbo si lahko pomagamo. Z glasbo se lahko povežemo.« Poslušanje glasbe je nefarmakološka, cenovno dostopna in neinvazivna metoda zdravljenja, njeni začetki segajo do prvih civilizacij. Starejši so danes v tem smislu odrinjeni, saj danes poslušanje glasbe temelji na uporabi tehnologije, ki je starejšim manj dostopna. Po drugi strani poslušanje glasbe posamezno, predvsem pa v skupini omogoča povezovanje med ljudmi, kar je osnova dobrega razvoja in ohranjanja zdravja vsakega posameznika, tudi starostnikov. Program S skritim leskom se oglaša zakopan spomin nastaja v sodelovanju s strokovnimi sodelavci in z mislijo na učinke poslušanja glasbe na psihofizično počutje, pa tudi v želji snovati skupaj in prispevati k vidnosti že obstoječih raziskav s področja vpliva glasbe na psihofizično počutje. Saj – kot je zapisala dr. Isabelle Peretz s kanadske katedre za raziskave nevrokognitivnih funkcij glasbe: »Glasba zmanjšuje stres in tesnobo. Lajša bolečino in v telesu sprošča molekule užitka. To je znanstveno dokazano. Zakaj bi se torej temu odrekali?« Program soustvarjajo: dr. Maja Derlink (Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani), lutkovna oblikovalka in pedagoginja Agata Freyer, Katarina Habe (Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani), glasbena terapevtka Mihaela Kavčič, dr. Helena Korošec (Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani), prof. Uroš Kovačič (Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani), dr. mag. Špela Loti Knoll (Inštitut Knoll za glasbeno terapijo in supervizijo), režiser, lutkar, pedagog in violončelist Edi Majaron, dr. Rajko Muršič (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), dr. med. spec. Igor M. Ravnik, študentka socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti Veronika Rogelj in sodelavci Radia Slovenija (Mojca Blažej Cirej, Urban Gruden, Darja Hlavka Godina, Alen Jelen, Tina Ogrin, Gregor Pirš, Saška Rakef in drugi).
Neveljaven email naslov