Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prešerna posprava Marka Breclja

14.02.2022


Prešerna posprava Marka Breclja v galeriji Vžigalica

Pesnik, glasbenik in lahko bi rekli tudi pionir slovenskega performansa je drzno nastavljal zrcalo družbi in v svoji bogati petdeset let dolgi karieri vplival na številne ustvarjalce pri nas in v nekdanji Jugoslaviji. Bil je direktor v koprskem mladinskem, kulturnem, socialnem in multimedijskem centru in še bi lahko naštevali. V galeriji Vžigalica v Ljubljani so pripravljali njegovo pol-pregledno razstavo, ki je žal ni dočakal. Preminil je nekaj dni pred odprtjem, razstavo so odprli 8. februarja, na Prešernov dan.

Duhovit in neizprosen satirik Marko Brecelj se ni oziral na oliko. Spomnimo se poskusa atentata na Dimitrija Rupla. Simboličnega, seveda – med njegovim govorom je vanj s pihalnik izstrelil vato – šlo je za vatentat. Bil je utemeljitelj mehkega terorizma kot zvrsti umetniškega aktivizma so zapisali ob razstavi, za katero se je ideja porodila, ko je prvič umrl. Lansko poletje je namreč v medijih o tem zaokrožila neresnična informacija in vsaj še za nekaj časa je tako potem "vstal od mrtvih".

Kuratorja razstave sta Vasja Cenčič in Jani Pirnat, pomembno pa je k njenemu konceptu prispeval umetnik. Stene galerije Vžigalica so polepljene s stripovskimi plakati z nič kaj prizanesljivimi karikaturami in sporočili, na enem denimo preberemo tisto o "palmitelju" Borisu Popoviču: "Pilot demokracije je kupil in zasadil več kot dvesto odraslih dreves iz Afrike. Ustregel je predstavi ameriških turistov o videzu sredozemskega mesta." Ob tem lahko dodamo, da je Marko Brecelj tudi sam redno kandidiral na koprskih županskih volitvah. Na razstavi si lahko ogledamo še video in zvočne dokumente ter rekvizite raznih njegovih akcij, ki so pogosto nastajale s somišljeniki, pa odlomke performativnih glasbenih nastopov in sodelovanja s pesnikom Ivanom Volaričem – Feom v tandemu Duo Zlatni zubi.

Ob vsem omenjenem, kar se nam ob Ježkovem nagrajencu Marku Breclju ne sme izmuzniti, pa seveda v spominu ostaja kot legendarni pevec in pisec besedil skupine Buldožer, s katero so v sedemdesetih pretresali jugoslovansko rock sceno, še posebej s ploščo Pljuni istini u oči. In kdo ne bi poznal njegovega kantavtorskega albuma Cocktail. Prešerno pospravo Marka Breclja lahko v Vžigalici obiščete do 18. marca.

 


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Prešerna posprava Marka Breclja

14.02.2022


Prešerna posprava Marka Breclja v galeriji Vžigalica

Pesnik, glasbenik in lahko bi rekli tudi pionir slovenskega performansa je drzno nastavljal zrcalo družbi in v svoji bogati petdeset let dolgi karieri vplival na številne ustvarjalce pri nas in v nekdanji Jugoslaviji. Bil je direktor v koprskem mladinskem, kulturnem, socialnem in multimedijskem centru in še bi lahko naštevali. V galeriji Vžigalica v Ljubljani so pripravljali njegovo pol-pregledno razstavo, ki je žal ni dočakal. Preminil je nekaj dni pred odprtjem, razstavo so odprli 8. februarja, na Prešernov dan.

Duhovit in neizprosen satirik Marko Brecelj se ni oziral na oliko. Spomnimo se poskusa atentata na Dimitrija Rupla. Simboličnega, seveda – med njegovim govorom je vanj s pihalnik izstrelil vato – šlo je za vatentat. Bil je utemeljitelj mehkega terorizma kot zvrsti umetniškega aktivizma so zapisali ob razstavi, za katero se je ideja porodila, ko je prvič umrl. Lansko poletje je namreč v medijih o tem zaokrožila neresnična informacija in vsaj še za nekaj časa je tako potem "vstal od mrtvih".

Kuratorja razstave sta Vasja Cenčič in Jani Pirnat, pomembno pa je k njenemu konceptu prispeval umetnik. Stene galerije Vžigalica so polepljene s stripovskimi plakati z nič kaj prizanesljivimi karikaturami in sporočili, na enem denimo preberemo tisto o "palmitelju" Borisu Popoviču: "Pilot demokracije je kupil in zasadil več kot dvesto odraslih dreves iz Afrike. Ustregel je predstavi ameriških turistov o videzu sredozemskega mesta." Ob tem lahko dodamo, da je Marko Brecelj tudi sam redno kandidiral na koprskih županskih volitvah. Na razstavi si lahko ogledamo še video in zvočne dokumente ter rekvizite raznih njegovih akcij, ki so pogosto nastajale s somišljeniki, pa odlomke performativnih glasbenih nastopov in sodelovanja s pesnikom Ivanom Volaričem – Feom v tandemu Duo Zlatni zubi.

Ob vsem omenjenem, kar se nam ob Ježkovem nagrajencu Marku Breclju ne sme izmuzniti, pa seveda v spominu ostaja kot legendarni pevec in pisec besedil skupine Buldožer, s katero so v sedemdesetih pretresali jugoslovansko rock sceno, še posebej s ploščo Pljuni istini u oči. In kdo ne bi poznal njegovega kantavtorskega albuma Cocktail. Prešerno pospravo Marka Breclja lahko v Vžigalici obiščete do 18. marca.

 


15.01.2021

Glasba na vodi - družinski abonma 3

Vsebine Programa Ars


13.01.2021

ARS likovni natečaj

Vsebine Programa Ars


11.01.2021

Beseda leta 2020 je karantena

Beseda leta 2020 ni ljubezen ali upanje, ki sta sicer bili med predlogi za besedo leta, ampak arhaična beseda karantena. Beseda karantena izhaja iz francoske besede za številko 40 quarante. Štirideset dni so namreč morali v preteklosti zadrževati ladje s pomorščaki, za katere so sumili, da utegnejo prinašati nalezljive bolezni. Dr. Katarina Kebar z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU je povedala zanimiv podatek, da so prvo 40-dnevno karanteno razglasili v Dubrovniku leta 1377. Na drugo mesto se je uvrstila beseda kolesarjenje. Njena posebnost je, da združuje nezdružljivo. Spominja nas, da so preteklo leto potekali petkovi protesti na kolesih in da sta Slovenca Tadej Pogačar in Primož Roglič poskrbela za epski zmagi na dirki po Franciji, zaradi česar bi se ta beseda uvrstila visoko tudi, če ne bi bilo pandemije. Na tretjem mestu je besedna zveza 14 dni, ki od marca lani označuje kritično obdobje ostrejših ukrepov, po katerem bi se epidemja morala izboljšati. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je za kretnjo leta razglasila koronavirus, ki se navdihuje pri vizualni podobi virusa z bodičasto ovojnico. Beseda leta časopisne hiše Delo je cepivo. Za pesem leta, ki je sestavljena iz enajstih finalistk za besedo leta, pa so izbrali dve pesmi. Pesem anonimnega avtorja z naslovom Naša vojna, pesem Ranke Ivelja pa nosi naslov Leto prekleto. Akcija poteka na pobudo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo.


11.01.2021

Viralni filmi – pogled v zgodovino

Vsebine Programa Ars


11.01.2021

Najbolj pričakovani filmi leta 2021

Vsebine Programa Ars


10.01.2021

Mozartina 1

Začenja se nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Prvi koncert bo na sporedu že to nedeljo, 10. januarja, ob 11.00. Zaradi epidemioloških razmer se bo orkester predstavil v manjših zasedbah, brez dirigenta, z deli Paula Dukasa, Josefa Suka, Antonina Dvořaka in Johannesa Brahmsa. Spored so glasbeniki premišljeno sooblikovali s svojo umetniško vodjo, ponuja pa muziciranje vsem glasbenim sekcijam. Koncert bodo glasbeniki izvedli v domačem studiu 26, brez občinstva, spremljali pa ga boste lahko v neposrednem prenosu na programu ARS in v spletnem video prenosu. Kljub vsemu pa rdeča nit rdeča nit vsekakor ostajajo kakovostno izvedena glasba, primerna nedeljskemu utripu in času in predstavitev odličnih glasbenikov, ki vneseta pestrost, svežino in novo energijo na vsakem koncertu.


08.01.2021

Kako zveni književnost? Tako kot imaginarna prvoosebnost

Odlomek za napovedni članek literarnih oddaj na spletni strani www.rtvslo.si.


08.01.2021

Mozartine 2021

Vsebine Programa Ars


05.01.2021

Pravljice na programu Ars

Vsebine Programa Ars


05.01.2021

Beseda leta 2020

Vsebine Programa Ars


05.01.2021

Pod oblakom jezero

Vsebine Programa Ars


04.01.2021

Trubarjevo priznanje 2020

Trubarjevo priznanje za leto 2020 prejmeta dr. Pavel Zdovc za njegov prispevek k razvoju slovenistike na Univerzi na Dunaju in dr. Michael Biggins za promocijo slovenske pisne kulturne dediščine v mednarodnem prostoru. Priznanje podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine.


Stran 60 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov