Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ustvarjalci so se navdihovali pri motivih iz novele Marguerite Duras in pravljice Oscarja Wilda
Avtorski projekt Bolezen duše, ki je nastal po motivih novele Bolezen smrt Marguerite Duras in pravljice Ribič in njegova duša Oscarja Wilda, povezuje ljubezenska tematika. Ta je omejena na goli odnos med moškim in žensko, je povedala soavtorica priredbe Ana Kržišnik Blažica. Ves čas smo se ukvarjali z nezmožnostjo ljubiti. To je prevedeno v neki jezik, z odsotnostjo duše, z odrezanostjo duše, torej z nepovezanostjo dveh delov − moškega in ženskega dela v nas, tako na ravni posameznika kot na ravni para in na ravni družbe. Menimo, če sta ta dva pola nezdružena oz. je eden od njiju ranjen, ne moremo v celoti ljubiti sebe oziroma drugega.
Kaj se zgodi, če se poruši ravnovesje med ženskim in moškim polom? Nepovezanost z ženskim principom se odraža tudi na družbenem nivoju, to je na patriarhalnih vzorcih, ki jih naša civilizacija zasleduje in posledično po teh vzorcih deluje, kar pomeni, da zanemarjeno ženski princip. Kar je škoda za oba spola in za celotno civilizacijo, ne samo za žensko.
Režiserka in soavtorica priredbe Yulia Roschina meni, da sta oba pola prisotna v vsakem človeku, paru ali celotnem vesolju, zato zapostavljenost enega predstavlja odrezanost od duše oziroma njeno odsotnost. Ali bo predstava našla zdravilo za bolezen duše? Jaz bi rekla, da se bomo povezali s svojo dušo, da ta predstava − to sem si jaz želela − ne bo govorila o problemu, ampak dejansko problem razrešuje skozi uprizoritev. Upam na to! K temu bodo pripomogli tudi številni gledališki elementi, ki jih je režiserka uporabila v predstavi.
Mislim, da so vsa gledališka sredstva, ki smo jih uporabili za zgodbo- glasba, telo igralcev, njun govor, čustva, sama zgodba, luč…vsi ti elementi, se morajo zliti v celoto, da pride do gledalca sporočilo na vseh nivojih. Da se te dotakne nam mentalnem, čustvenem in duhovnem nivoju.
V predstavi z živo godalno glasbo bo ona Helena Peršuh, on pa Gorazd Jakomini.
Ustvarjalci so se navdihovali pri motivih iz novele Marguerite Duras in pravljice Oscarja Wilda
Avtorski projekt Bolezen duše, ki je nastal po motivih novele Bolezen smrt Marguerite Duras in pravljice Ribič in njegova duša Oscarja Wilda, povezuje ljubezenska tematika. Ta je omejena na goli odnos med moškim in žensko, je povedala soavtorica priredbe Ana Kržišnik Blažica. Ves čas smo se ukvarjali z nezmožnostjo ljubiti. To je prevedeno v neki jezik, z odsotnostjo duše, z odrezanostjo duše, torej z nepovezanostjo dveh delov − moškega in ženskega dela v nas, tako na ravni posameznika kot na ravni para in na ravni družbe. Menimo, če sta ta dva pola nezdružena oz. je eden od njiju ranjen, ne moremo v celoti ljubiti sebe oziroma drugega.
Kaj se zgodi, če se poruši ravnovesje med ženskim in moškim polom? Nepovezanost z ženskim principom se odraža tudi na družbenem nivoju, to je na patriarhalnih vzorcih, ki jih naša civilizacija zasleduje in posledično po teh vzorcih deluje, kar pomeni, da zanemarjeno ženski princip. Kar je škoda za oba spola in za celotno civilizacijo, ne samo za žensko.
Režiserka in soavtorica priredbe Yulia Roschina meni, da sta oba pola prisotna v vsakem človeku, paru ali celotnem vesolju, zato zapostavljenost enega predstavlja odrezanost od duše oziroma njeno odsotnost. Ali bo predstava našla zdravilo za bolezen duše? Jaz bi rekla, da se bomo povezali s svojo dušo, da ta predstava − to sem si jaz želela − ne bo govorila o problemu, ampak dejansko problem razrešuje skozi uprizoritev. Upam na to! K temu bodo pripomogli tudi številni gledališki elementi, ki jih je režiserka uporabila v predstavi.
Mislim, da so vsa gledališka sredstva, ki smo jih uporabili za zgodbo- glasba, telo igralcev, njun govor, čustva, sama zgodba, luč…vsi ti elementi, se morajo zliti v celoto, da pride do gledalca sporočilo na vseh nivojih. Da se te dotakne nam mentalnem, čustvenem in duhovnem nivoju.
V predstavi z živo godalno glasbo bo ona Helena Peršuh, on pa Gorazd Jakomini.
V 88. letu je danes preminila slovenska plesalka in plesna pedagoginja Lojzka Žerdin. Rodila se je v Ljubljani, Študirala pa je pri Mary Wigman v Berlinu in leta 1968 diplomirala iz umetniškega plesa in plesne pedagogike. Svoje znanje je izpopolnjevala v Dresdnu, Moskvi, takratnem Leningradu, na Dunaju in v Gradcu. Kot plesna pedagoginja se je nato zaposlila v ljubljanskem Pionirskem domu in na Srednji glasbeni in baletni šoli, kar dvajset let je nato na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo poučevala umetnost giba in s plesno kulturo vplivala na več igralskih generacij. Delovala je v samostojnih nastopih in recitalih, kot koreografinja plesnih skupin na akademiji, v gledaliških predstavah ter pri televizijskih oddajah in na filmu. Kot plesalka sodobnega plesa in koreografinja je ustvarila samostojen slog v plesnem ekspresionizmu.
Vsebine Programa Ars
Razlikovanje med resnico in lažjo je bilo težko v vseh totalitarnih režimih, zdaj pa je še težje zaradi količine informacij in splošne brezbrižnosti. Kako ta nezmožnost razlikovanja oblikuje domači in tuji prostor, je osrednja tema 4. festivala elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded, ki se je začel v četrtek pred tivolsko Švicarijo v Ljubljani. Glasbeni del festivala pa gre spet v smer drznih elektronskih nastopov, postklubske in eksperimentalne elektronske glasbe, ki temelji na iskanju novih zvokov in zaporedij.
Projekt Živih dvorišč v Mariboru je program celoletnega oživljanja mesta Maribor, pri njem pa sodelujejo stanovalci, študenti, dijaki in ustvarjalci iz Društva Hiša! Projekt je tokrat del programa Festivala Lent, ker pa praznujejo letos desetletnico, bodo nekakšna rdeča nit letošnjih dvorišč tudi pogovori o teh mestnih prostorih, ki so pogosto skriti očem in zaznavi.
Neveljaven email naslov