Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odbor za kulturo DZ o ukrepih pri samozaposlenih med epidemijo
Ministrstvo za kulturo na eni strani, opozicija s predstavniki civilnih društev na drugi. Tako bi lahko opisali sejo Odbora za kulturo v državnem zboru o ukrepih na področju samozaposlenih v kulturi med epidemijo. Medtem ko ministrstvo poudarja, da je vlada izdatno podprla kulturo in samozaposlene, je bilo z druge strani slišati opozorila o prizadetosti in popolnem nerazumevanju sektorja.
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je omenila visoka sredstva, ki so jih namenili celotnemu področju kulture med epidemijo. V primeri z Avstrijo, Nemčijo in Hrvaško je plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih pri nas na veliko višji ravni, za kulturo pa Slovenija namenja 0,6 odstotka BDP na prebivalca - to je precej nad evropskim povprečjem, ki je 0,4 odstotka.
Pa vendar njene besede niso naletele na navdušenje. Ravno nasprotno, nad njeno razlago so bili nekateri opazno razočarani. Dejstva s terena naj bi kazala, da ukrepi ministrstva ne delujejo.
Odbor za kulturo DZ o ukrepih pri samozaposlenih med epidemijo
Ministrstvo za kulturo na eni strani, opozicija s predstavniki civilnih društev na drugi. Tako bi lahko opisali sejo Odbora za kulturo v državnem zboru o ukrepih na področju samozaposlenih v kulturi med epidemijo. Medtem ko ministrstvo poudarja, da je vlada izdatno podprla kulturo in samozaposlene, je bilo z druge strani slišati opozorila o prizadetosti in popolnem nerazumevanju sektorja.
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je omenila visoka sredstva, ki so jih namenili celotnemu področju kulture med epidemijo. V primeri z Avstrijo, Nemčijo in Hrvaško je plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih pri nas na veliko višji ravni, za kulturo pa Slovenija namenja 0,6 odstotka BDP na prebivalca - to je precej nad evropskim povprečjem, ki je 0,4 odstotka.
Pa vendar njene besede niso naletele na navdušenje. Ravno nasprotno, nad njeno razlago so bili nekateri opazno razočarani. Dejstva s terena naj bi kazala, da ukrepi ministrstva ne delujejo.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov