Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odbor za kulturo DZ o ukrepih pri samozaposlenih med epidemijo
Ministrstvo za kulturo na eni strani, opozicija s predstavniki civilnih društev na drugi. Tako bi lahko opisali sejo Odbora za kulturo v državnem zboru o ukrepih na področju samozaposlenih v kulturi med epidemijo. Medtem ko ministrstvo poudarja, da je vlada izdatno podprla kulturo in samozaposlene, je bilo z druge strani slišati opozorila o prizadetosti in popolnem nerazumevanju sektorja.
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je omenila visoka sredstva, ki so jih namenili celotnemu področju kulture med epidemijo. V primeri z Avstrijo, Nemčijo in Hrvaško je plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih pri nas na veliko višji ravni, za kulturo pa Slovenija namenja 0,6 odstotka BDP na prebivalca - to je precej nad evropskim povprečjem, ki je 0,4 odstotka.
Pa vendar njene besede niso naletele na navdušenje. Ravno nasprotno, nad njeno razlago so bili nekateri opazno razočarani. Dejstva s terena naj bi kazala, da ukrepi ministrstva ne delujejo.
Odbor za kulturo DZ o ukrepih pri samozaposlenih med epidemijo
Ministrstvo za kulturo na eni strani, opozicija s predstavniki civilnih društev na drugi. Tako bi lahko opisali sejo Odbora za kulturo v državnem zboru o ukrepih na področju samozaposlenih v kulturi med epidemijo. Medtem ko ministrstvo poudarja, da je vlada izdatno podprla kulturo in samozaposlene, je bilo z druge strani slišati opozorila o prizadetosti in popolnem nerazumevanju sektorja.
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je omenila visoka sredstva, ki so jih namenili celotnemu področju kulture med epidemijo. V primeri z Avstrijo, Nemčijo in Hrvaško je plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih pri nas na veliko višji ravni, za kulturo pa Slovenija namenja 0,6 odstotka BDP na prebivalca - to je precej nad evropskim povprečjem, ki je 0,4 odstotka.
Pa vendar njene besede niso naletele na navdušenje. Ravno nasprotno, nad njeno razlago so bili nekateri opazno razočarani. Dejstva s terena naj bi kazala, da ukrepi ministrstva ne delujejo.
Tomislav Zajec - intervju ob Radijski igri Treba bi bilo peljati psa na sprehod
Boris in Sabastian Cavazza - intervju ob Radijski igri Treba bi bilo peljati psa na sprehod
Izvedba elektroakustične opere Iden v Mestnem muzeju prinaša zgodbo Kuronske sipine v Litvi, začasnega geografskega pojava pod okriljem Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine. Zgodbo konfliktnih interesov, vpisanih v kuriranje nacionalnih parkov, pa tudi zgodbo o prastarem soočanju človeka z neizogibnim spreminjanjem, prehajanjem, minevanjem. Opera je stkana iz dokumentarnih izjav (pogledi različnih deležnikov od uprave nacionalnega parka in mestne občine do biologov, gozdarjev, turističnih delavcev in prebivalcev sipine), poetičnih zapisov in muzikalnega gradiva, ki je reinterpretacija zvočnih posnetkov s sipine (field recordings).
V recitalu sta vrhunska interpreta umetniške besede, dramska igralca Aleš Valič in Urs Remond, predstavila nekaj pesmi nikoli do konca razkritega pesnika Franceta Prešerna in tenkočutnega začetnika slovenske moderne Ivana Cankarja. Prešernova poezija in pesmi iz Cankarjeve Erotike je bilo moč slišati tako v slovenskem kot nemškem jeziku. V nemški jezik je pesmi prevedel prof. dr. Boštjan Dvořak, slovenski jezikoslovec in prevajalec s Humboldtove univerze v Berlinu. Interpreta je na klavirju spremljal Gregor Jagodič.
Drugo del otvoritvenega koncertnega dogodka Noči v stari Ljubljani na Novem trgu z Big Bandom RTV Slovenija in tremi karizmatičnimi glasbeniškimi osebnostmi, švedsko-slovensko pevko Marino Martensson, slovenskim multiinstrumentalistom Boštjanom Gombačem in slovenskim tolkalistom Ninom Mureškićem.
Nagrajene in odkupljene zgodbe 28. anonimnega natečaja za najboljšo kratko zgodbo, ki ga vsako leto razpisuje 3. program Radia Slovenija – program Ars, so znane. Tretjo nagrado je žirija podelila zgodbi O bližini – njena avtorica je Iva L. Novak. Drugo nagrado je žirija podelila zgodbi V avtobusu nas je bilo kakih osem, napisala pa jo je Polona Campolunghi Pegan. Prvo nagrado je žirija podelila zgodbi Dva tisoč petsto besed. Njena avtorica je Manka Kremenšek Križman.
Otvoritveni koncertni dogodek Noči v stari Ljubljani na Novem trgu z Big Bandom RTV Slovenija in Marino Martensson. V njeni izvedbi poslušajte skladbo Blizu, s katero je lani nastopila na Emi in se uvrstila v finale ter skladbo Fade Away.
Vabljeni k poslušanju intervjuja s pisateljico Manko Kremenšek Križman, ki je prejela prvo nagrado na letošnjem natečaju za najboljšo kratko zgodbo programa Ars. Žirijo je prepričala njena zgodba z naslovom Dva tisoč petsto besed, ki obravnava ganljiv odnos med ostarelim očetom in hčerko, ki ga obiskuje v psihiatrični ustanovi.
Skrajšana ponovitev večera Velika panonska muzika, ki je v okviru oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi počastili spomin na 100. obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Prireditev je potekala 11. junija 2019 v dvorani Kulturnega doma v Beltincih. Vodila sta jo Sanja Rejc in Renato Horvat, vsebinsko pa jo je zasnovala mag. Simona Moličnik.
Tradicionalni literarni večer Društva slovenskih pisateljev, prenos iz Rašice
Priredba temeljnega avantgardističnega dela Ursonate (Prasonata) Kurta Schwittersa. Dogodek so zasnovali Dragan Živadinov, Oktet Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pod vodstvom muzikologinje dr. Tjaše Ribizel, dramski igralec Blaž Šef, bralec Ivan Lotrič in režiser in avtor radijske različice Klemen Markovčič.
Neveljaven email naslov