Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Premiera 23. koncerta v Komornem studiu
Iz studia 26 Radia Slovenija boste lahko nocoj ob 20.00 poslušali že 23. koncert v Komornem studiu. Na radijskem koncertu bodo prvič zvenela trobila, pester, virtuozen in privlačen spored bo izvedel priznani slovenski trobilni kvintet SiBrass.
Nastopil bo priznani trobilni kvintet SiBrass, ki so ga leta 2011 ustanovili člani Orkestra Slovenske filharmonije in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V sedanji zasedbi kvinteta SiBrass igrajo izvrstni trobilci: trobentača Franc Kosem in Jure Gradišnik ter hornist Mihajlo Bulajić, ki so člani kvinteta od ustanovitve, in mlajša člana: pozavnist Žan Tkalec in tubist Rok Vilhar. Repertoar kvinteta obsega izvirne skladbe za trobilni kvintet in priredbe za to zasedbo od renesanse in baroka do klasicizma, iz 20. in 21. stoletja ter naročena nova dela in prve izvedbe del slovenskih skladateljev. Trobilce privlačijo izzivi solističnega in komornega muziciranje ter raziskovanje novih zvočnih možnosti v izvajanju sodobne glasbe za trobila, kot virtuozni solisti pa sodelujejo tudi z drugimi priznanimi mojstri trobil pri nas in v tujini.
Trobentač kvinteta Franc Kosem:
''Pri izbiri programa nas vodi preprosta radovednost, osredotočimo pa se tako, da se vedno zazremo v ocean možnosti, ki danes obstajajo, in vse, kar je napisano ali prirejeno za trobilni kvintet, damo na notna stojala, preizkusimo in poskušamo izbrati tisto, kar nam dobro zveni, da lahko to potem tudi igramo pred občinstvom. Pri snovanju programa sledimo tudi domačim skladateljem in uveljavljeni praksi, da predstavimo čim bolj raznolik nabor glasbenih stilov. Poiščemo kompozicije, ki so nam zanimive, ki nas pritegnejo in se zanje odločimo, potem, ko jih preizkusimo, da imajo potencial, da dobro zazvenijo in jih lahko z veseljem igramo.''
Priznani trobilci bodo na koncertu predstavili raznoliko komorno glasbo – v izvirniku za trobilni kvintet in odlične sodobne priredbe skladb iz starejših obdobij za druge zasedbe: renesančnega skladatelja Iacobusa Gallusa, Janeza Krstnika Dolarja iz baročnega obdobja 2. polovice 17. stoletja, poznobaročnih skladateljev Tomasa Albinonija in Johanna Sebastiana Bacha ter klasicista Wolfganga Amadeusa Mozarta, iz 20. stoletja pa Leonarda Bernsteina in pomembnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev: Uroša Kreka ob 100-letnici skladateljevega rojstva ter skladatelja jazzovske in popularne glasbe Mojmirja Sepeta in Lojzeta Krajnčana, dirigenta in glasbenega vodje Big Banda RTV Slovenija.
Četrtek, 24. 2. ob 20.00
Komorni studio: Koncert izvaja Trobilni kvintet SiBrass
Premiera 23. koncerta v Komornem studiu
Iz studia 26 Radia Slovenija boste lahko nocoj ob 20.00 poslušali že 23. koncert v Komornem studiu. Na radijskem koncertu bodo prvič zvenela trobila, pester, virtuozen in privlačen spored bo izvedel priznani slovenski trobilni kvintet SiBrass.
Nastopil bo priznani trobilni kvintet SiBrass, ki so ga leta 2011 ustanovili člani Orkestra Slovenske filharmonije in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V sedanji zasedbi kvinteta SiBrass igrajo izvrstni trobilci: trobentača Franc Kosem in Jure Gradišnik ter hornist Mihajlo Bulajić, ki so člani kvinteta od ustanovitve, in mlajša člana: pozavnist Žan Tkalec in tubist Rok Vilhar. Repertoar kvinteta obsega izvirne skladbe za trobilni kvintet in priredbe za to zasedbo od renesanse in baroka do klasicizma, iz 20. in 21. stoletja ter naročena nova dela in prve izvedbe del slovenskih skladateljev. Trobilce privlačijo izzivi solističnega in komornega muziciranje ter raziskovanje novih zvočnih možnosti v izvajanju sodobne glasbe za trobila, kot virtuozni solisti pa sodelujejo tudi z drugimi priznanimi mojstri trobil pri nas in v tujini.
Trobentač kvinteta Franc Kosem:
''Pri izbiri programa nas vodi preprosta radovednost, osredotočimo pa se tako, da se vedno zazremo v ocean možnosti, ki danes obstajajo, in vse, kar je napisano ali prirejeno za trobilni kvintet, damo na notna stojala, preizkusimo in poskušamo izbrati tisto, kar nam dobro zveni, da lahko to potem tudi igramo pred občinstvom. Pri snovanju programa sledimo tudi domačim skladateljem in uveljavljeni praksi, da predstavimo čim bolj raznolik nabor glasbenih stilov. Poiščemo kompozicije, ki so nam zanimive, ki nas pritegnejo in se zanje odločimo, potem, ko jih preizkusimo, da imajo potencial, da dobro zazvenijo in jih lahko z veseljem igramo.''
Priznani trobilci bodo na koncertu predstavili raznoliko komorno glasbo – v izvirniku za trobilni kvintet in odlične sodobne priredbe skladb iz starejših obdobij za druge zasedbe: renesančnega skladatelja Iacobusa Gallusa, Janeza Krstnika Dolarja iz baročnega obdobja 2. polovice 17. stoletja, poznobaročnih skladateljev Tomasa Albinonija in Johanna Sebastiana Bacha ter klasicista Wolfganga Amadeusa Mozarta, iz 20. stoletja pa Leonarda Bernsteina in pomembnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev: Uroša Kreka ob 100-letnici skladateljevega rojstva ter skladatelja jazzovske in popularne glasbe Mojmirja Sepeta in Lojzeta Krajnčana, dirigenta in glasbenega vodje Big Banda RTV Slovenija.
Četrtek, 24. 2. ob 20.00
Komorni studio: Koncert izvaja Trobilni kvintet SiBrass
Helena Korošec je doktorica znanosti, kot visokošolska učiteljica je zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani za področje lutkovnega in dramskega izražanja. Po končanem študiju v okviru nemškega inštituta za zvočno terapijo je pridobila certifikat praktičarka zvočne masaže Peter Hess® in certificirana strokovnjakinja Peter Hess KliK® na področju komunikacije z zvokom za otroke. Metode dela z zvokom in njegove učinke študira v okviru Britanske akademije za terapijo z zvokom oziroma The British Academy for Sound Therapy. Z dr. Heleno Korošec smo se pogovarjali o glasbi in lutki v pedagoškem procesu, pa tudi o delovanju zvočnih posod na človekovo celostno počutje. Potovali smo na Miklavževo goro v Tuhinjski dolini, se spomnili na ljudsko muziciranje in tradicijo pritrkavanja ter razmišljali o povezavi med zvokom gonga in zvenom zvonov. foto:dr. Helena Korošec (osebni arhiv)
Ob 8.02 se nam bo po telefonski zvezi pridružila lutkovna oblikovalka in akademska slikarka Agata Freyer. Spomnili se bomo Zvezdice Zaspanke in drugih marionet, ki so v mali dvoranici v kotu Levstikovega trga nastopale v lutkovnih predstavah, tudi Žogice Marogice češkega avtorja Jana Malika v režiji Jožeta Pengova, ki je aktualna še danes. »Dedek in babica pripadata odpisani generaciji, kljub temu pa skupaj z otroki odpihneta papirnatega zmaja.« Potovali bomo v preddverje Križank, ko vreme še ni bilo tako turbulentno in je ob toplih večerih izvedbo operne predstave zmotilo le oddaljeno brnenje mopeda znamke Tomos, in razmišljali o prepletu likovne umetnosti in glasbe v umetniškem opusu in življenju. Tudi to sobotno jutro vas vabimo, da skupaj z nami zapojete, zaplešete, obudite spomin in z nami delite zgodbo iz časa Vaše mladosti, mladosti naših staršev, babic in dedkov. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si »Z glasbo si lahko pomagamo. Z glasbo se lahko povežemo.« Na fotografiji: lutkovna oblikovalka in akademska slikarka Agata Freyer (osebni arhiv)
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene.« (dr. Maja Derlink) Učinki poslušanja glasbe so raznovrstni, glavni mehanizem delovanja pa je prek vzbujenih čustev in s tem povezane aktivacije različnih možganskih omrežij. Fiziološki učinki se kažejo v srčno-žilnih spremembah, spremembi dihanja, izločanju hormonov, v imunskem sistemu in mišični napetosti. Psihološki učinki glasbe so vidni na področju psihomotoričnega, čustvenega, miselnega in socialnega delovanja posameznika. »Z glasbo si lahko pomagamo. Z glasbo se lahko povežemo.« Poslušanje glasbe je nefarmakološka, cenovno dostopna in neinvazivna metoda zdravljenja, njeni začetki segajo do prvih civilizacij. Starejši so danes v tem smislu odrinjeni, saj danes poslušanje glasbe temelji na uporabi tehnologije, ki je starejšim manj dostopna. Po drugi strani poslušanje glasbe posamezno, predvsem pa v skupini omogoča povezovanje med ljudmi, kar je osnova dobrega razvoja in ohranjanja zdravja vsakega posameznika, tudi starostnikov. Program S skritim leskom se oglaša zakopan spomin nastaja v sodelovanju s strokovnimi sodelavci in z mislijo na učinke poslušanja glasbe na psihofizično počutje, pa tudi v želji snovati skupaj in prispevati k vidnosti že obstoječih raziskav s področja vpliva glasbe na psihofizično počutje. Saj – kot je zapisala dr. Isabelle Peretz s kanadske katedre za raziskave nevrokognitivnih funkcij glasbe: »Glasba zmanjšuje stres in tesnobo. Lajša bolečino in v telesu sprošča molekule užitka. To je znanstveno dokazano. Zakaj bi se torej temu odrekali?« Program soustvarjajo: dr. Maja Derlink (Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani), lutkovna oblikovalka in pedagoginja Agata Freyer, Katarina Habe (Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani), glasbena terapevtka Mihaela Kavčič, dr. Helena Korošec (Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani), prof. Uroš Kovačič (Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani), dr. mag. Špela Loti Knoll (Inštitut Knoll za glasbeno terapijo in supervizijo), režiser, lutkar, pedagog in violončelist Edi Majaron, dr. Rajko Muršič (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani), dr. med. spec. Igor M. Ravnik, študentka socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti Veronika Rogelj in sodelavci Radia Slovenija (Mojca Blažej Cirej, Urban Gruden, Darja Hlavka Godina, Alen Jelen, Tina Ogrin, Gregor Pirš, Saška Rakef in drugi).
Neveljaven email naslov