Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sara Kern je slovenskemu filmu znova odprla vrata na Berlinale
Letošnji tekmovalni program je sestavljalo 18 filmov in med njimi skorajda ni bilo filma, ob katerem bi se kritiki spraševali, po kakšnih kriterijih ga je selektor Carlo Chatrian uvrstil v program, je povedala Ingrid Kovač Brus, ki je spremljala 72. Berlinale.
Glavna nagrada, zlati medved za najboljši film 72. Berlinala, je na podelitvi (izjemoma je bila sredi tedna) pripadel filmu Alcarras španske režiserke Carle Simon. Film pripoveduje o družini pridelovalcev breskev v majhni katalonski vasi, ki se bori za svojo prihodnost.
V tekmovalnem programu je po dolgih letih znova sodeloval slovenski film. V sekciji filmov za mlada občinstva Generation K-plus je svetovno premiero doživela (prva) avstralsko-slovenska koprodukcija z naslovom Moja Vesna. Prvenec Sare Kern Moja Vesna je zgodba o sestrah, desetletni Moji in dvajsetletni Sari, ki morata po mamini smrti nenadoma odrasti; pri njegovem nastajanju je sodelovala tudi RTV Slovenija.
V Berlinu so nagradili še celovečerni igrani film Minimarket 24/7, prvenec ruskega scenarista in režiserja Michaela Borodina, pri katerem sta sodelovala koproducenta Aleš Pavlin in Andrej Štritof iz produkcijske hiše Perfo. Rusko-slovensko-turška koprodukcija Minimarket 24/7 je prejela nagrado mednarodne združenja art kinematografov.
Sara Kern je slovenskemu filmu znova odprla vrata na Berlinale
Letošnji tekmovalni program je sestavljalo 18 filmov in med njimi skorajda ni bilo filma, ob katerem bi se kritiki spraševali, po kakšnih kriterijih ga je selektor Carlo Chatrian uvrstil v program, je povedala Ingrid Kovač Brus, ki je spremljala 72. Berlinale.
Glavna nagrada, zlati medved za najboljši film 72. Berlinala, je na podelitvi (izjemoma je bila sredi tedna) pripadel filmu Alcarras španske režiserke Carle Simon. Film pripoveduje o družini pridelovalcev breskev v majhni katalonski vasi, ki se bori za svojo prihodnost.
V tekmovalnem programu je po dolgih letih znova sodeloval slovenski film. V sekciji filmov za mlada občinstva Generation K-plus je svetovno premiero doživela (prva) avstralsko-slovenska koprodukcija z naslovom Moja Vesna. Prvenec Sare Kern Moja Vesna je zgodba o sestrah, desetletni Moji in dvajsetletni Sari, ki morata po mamini smrti nenadoma odrasti; pri njegovem nastajanju je sodelovala tudi RTV Slovenija.
V Berlinu so nagradili še celovečerni igrani film Minimarket 24/7, prvenec ruskega scenarista in režiserja Michaela Borodina, pri katerem sta sodelovala koproducenta Aleš Pavlin in Andrej Štritof iz produkcijske hiše Perfo. Rusko-slovensko-turška koprodukcija Minimarket 24/7 je prejela nagrado mednarodne združenja art kinematografov.
Vsebine Programa Ars
Z res dolgimi stripi, ki v besedi in sliki poučno in hudomušno upodobijo našo preteklost, rad postreže eden glavnih slovenskih striparjev Zoran Smiljanić. S sinom, zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem sta ob letošnji 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu pripravila 110 strani dolg zgodovinsko tematski strip Črni plamen. V njem podobo Trsta spremljamo vse od odprtja Narodnega doma leta 1904, ki je postal osrednji družabni in kulturni center tržaških Slovanov, torej ne le Slovencev. Napetost, ki se je tudi z izgredi kazala že leta prej, se stopnjuje do dogodka, ki mu pravijo tudi ognjeni krst fašizma. Ob 19.30 so v Narodni dom prinesli petrolej in bencin ter ju začeli polivati po kavarni in restavraciji, je opis ob podobah razbitih stekel, plamenov in dima. Zoran in Ivan Smiljanić sta zgodbo o požigu umestila v širši zgodovinski in družbeni okvir. Strip Črni plamen je točno ob stoti obletnici požiga 13. julija letos izšel v knjižni obliki v sozaložništvu Založbe ZRC in Primorskega dnevnika iz Trsta. V tem in v tedniku Mladina pa izhaja v nadaljevanjih.
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je v Salzburgu prejel državno nagrado za evropsko književnost, ki jo Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemščini. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature navedla, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. Glede zablod v obdobju koronavirusa pa je Jančar povedal, da je precej optimističen. Med najbolje sprejetimi Jančarjevimi knjigami v nemškem govornem prostoru je sicer njegov zadnji prevedeni roman In ljubezen tudi. Prav ta naj bi tudi po njegovem mnenju največ prispeval k nagradi, ki se podeljuje za celoten opus. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira pogled tudi v del avstrijske zgodovine. Ker se Jančar v svojih knjigah ozira na večje zgodovinske mejnike, v romanu Galjot tudi na kugo v 17. stoletju, ga številni v tem času sprašujejo, kako gleda na obdobje koronavirusa. Jančar je optimist, saj se bomo po njegovem tega časa spominjali po tem, kako solidarni smo bili. Glede Evropske unije pa ne verjame, da bi se jo dalo zrušiti z zapiranjem mej in drugimi dejavniki v obdobju virusa.
Beseda kultura je na ministrstvu za kulturo napisana narobe, pravijo protestniki. Kulturi daje premajhno težo, zato so ji dodali tri klicaje. Z njimi napovedujejo tudi stopnjevanje protestov jeseni, vendar ne v smislu povečevanja nasilja, ampak pritiska civilne družbe. Sprožilec 6. protestne akcije, ki so jo pri Aktivu delavk in delavcev v kulturi poimenovali Mali poletni rebalans za ministra – Korektura, pa je bil intervju ministra za kulturo Vaska Simonitija za tednik Demokracija.
Neveljaven email naslov