Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Opozicija je kritična do novega nacionalnega programa za kulturo, na katerega smo čakali vse od leta 2017

25.02.2022


Državni zbor je sprejel predlagano resolucijo o nacionalnem programu za kulturo za obdobje od 2022 do 2027

Nacionalni program za kulturo – osrednji strateški dokument, ki nakazuje, katera področja bo država vzpodbujala in kako jih bo financirala – ki se je tokrat sprejel za 8-letno obdobje v nasprotju s predhodnimi 4-letnimi, nanj pa smo čakali pet let, povzema večino že pripravljenega besedila iz časa prejšnjega ministra Zorana Pozniča. Po izročitvi osnutka ministru Simonitiju je pripravo prenovljenega dokumenta zavlekla pandemija, je pa zdaj v njem upoštevana tudi nova situacija v kulturnem sektorju zaradi njenih posledic.

Med osrednjimi strateškimi cilji so med drugim skrb za slovenski jezik ter okrepitev njegove vloge znotraj enotnega kulturnega prostora in v mednarodnem prostoru, skupaj s skrbjo za Slovence v zamejstvu in po svetu, skrb za kulturno identiteto narodnih skupnosti Madžarov in Italijanov, romske skupnosti in pripadnikov drugih etničnih in ranljivih skupin, medresorsko povezovanje, zmanjševanje administrativnih ovir, pospešitev digitalizacije ter uvajanje novih tehnologij, pa zagotavljanje kulturnega pluralizma.

Opozicija opozarja, da pri pripravi predloga niso dovolj vključili strokovne javnosti in tistih, ki kulturo ustvarjajo, da je torej nastajal za zaprtimi vrati. Samo Bevk iz poslanske skupine Socialnih demokratov je poudaril še, da sprejeti nacionalni program izkazuje zastarel pogled na kulturni sektor, strateškega pogleda v prihodnost, to bi moralo biti prvo poslanstvo ministrstva, pa ni zaznati. Kulturna politika bi tudi morala ohraniti svojo nepristranskost glede idejnih, duhovnih in estetskih usmeritev. V društvu Asociacija so opozorili, da resolucija o nacionalnem program za kulturo odseva problematičen odnos do nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi.

V resoluciji o nacionalnem programu za kulturo pa zasledimo zapis, da "obe dejstvi, tako skoraj podvojitev števila samozaposlenih, ki so vpisani v razvid delujočih v kulturi, kot 4-kratno povečanje števila nevladnih organizacij v javnem interesu na področju kulture, kažeta neselektivnost pri podeljevanju statusov na področju kulture. S takšno strategijo postaja Ministrstvo za kulturo socialni korektiv, namesto da bi skrbelo in spodbujalo ustvarjalnost in podpiralo kakovost umetniškega ustvarjanja."

Državni zbor je izglasoval tudi dopolnilo, ki ga je vložila opozicijska SD, da se v resolucijo uvrstijo objekti Unescove svetovne dediščine in nosilci znaka evropske dediščine, v katere bi do leta 2029 investirali 20,7 milijona evrov. Ti imajo, kot pravi Samo Bevk, pomembno vlogo tudi v kulturnem turizmu. Nasprotni argument sekretarke Jarc je, da s tem določeni objekti dobijo prednost pred drugimi, javna kulturna dediščina v zasebni ali lokalni lasti pa naj bi se financirala prek razpisov in pozivov, kot določa krovni zakon o kulturi.

Akcijski načrt po sprejeti resoluciji o nacionalnem programu za kulturo je prepuščen vladi in ne državnemu zboru. Ob tem je treba še dodati, da bo ta program glede na časovni obseg do leta 2029 najverjetneje zadeval več vlad.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Opozicija je kritična do novega nacionalnega programa za kulturo, na katerega smo čakali vse od leta 2017

25.02.2022


Državni zbor je sprejel predlagano resolucijo o nacionalnem programu za kulturo za obdobje od 2022 do 2027

Nacionalni program za kulturo – osrednji strateški dokument, ki nakazuje, katera področja bo država vzpodbujala in kako jih bo financirala – ki se je tokrat sprejel za 8-letno obdobje v nasprotju s predhodnimi 4-letnimi, nanj pa smo čakali pet let, povzema večino že pripravljenega besedila iz časa prejšnjega ministra Zorana Pozniča. Po izročitvi osnutka ministru Simonitiju je pripravo prenovljenega dokumenta zavlekla pandemija, je pa zdaj v njem upoštevana tudi nova situacija v kulturnem sektorju zaradi njenih posledic.

Med osrednjimi strateškimi cilji so med drugim skrb za slovenski jezik ter okrepitev njegove vloge znotraj enotnega kulturnega prostora in v mednarodnem prostoru, skupaj s skrbjo za Slovence v zamejstvu in po svetu, skrb za kulturno identiteto narodnih skupnosti Madžarov in Italijanov, romske skupnosti in pripadnikov drugih etničnih in ranljivih skupin, medresorsko povezovanje, zmanjševanje administrativnih ovir, pospešitev digitalizacije ter uvajanje novih tehnologij, pa zagotavljanje kulturnega pluralizma.

Opozicija opozarja, da pri pripravi predloga niso dovolj vključili strokovne javnosti in tistih, ki kulturo ustvarjajo, da je torej nastajal za zaprtimi vrati. Samo Bevk iz poslanske skupine Socialnih demokratov je poudaril še, da sprejeti nacionalni program izkazuje zastarel pogled na kulturni sektor, strateškega pogleda v prihodnost, to bi moralo biti prvo poslanstvo ministrstva, pa ni zaznati. Kulturna politika bi tudi morala ohraniti svojo nepristranskost glede idejnih, duhovnih in estetskih usmeritev. V društvu Asociacija so opozorili, da resolucija o nacionalnem program za kulturo odseva problematičen odnos do nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi.

V resoluciji o nacionalnem programu za kulturo pa zasledimo zapis, da "obe dejstvi, tako skoraj podvojitev števila samozaposlenih, ki so vpisani v razvid delujočih v kulturi, kot 4-kratno povečanje števila nevladnih organizacij v javnem interesu na področju kulture, kažeta neselektivnost pri podeljevanju statusov na področju kulture. S takšno strategijo postaja Ministrstvo za kulturo socialni korektiv, namesto da bi skrbelo in spodbujalo ustvarjalnost in podpiralo kakovost umetniškega ustvarjanja."

Državni zbor je izglasoval tudi dopolnilo, ki ga je vložila opozicijska SD, da se v resolucijo uvrstijo objekti Unescove svetovne dediščine in nosilci znaka evropske dediščine, v katere bi do leta 2029 investirali 20,7 milijona evrov. Ti imajo, kot pravi Samo Bevk, pomembno vlogo tudi v kulturnem turizmu. Nasprotni argument sekretarke Jarc je, da s tem določeni objekti dobijo prednost pred drugimi, javna kulturna dediščina v zasebni ali lokalni lasti pa naj bi se financirala prek razpisov in pozivov, kot določa krovni zakon o kulturi.

Akcijski načrt po sprejeti resoluciji o nacionalnem programu za kulturo je prepuščen vladi in ne državnemu zboru. Ob tem je treba še dodati, da bo ta program glede na časovni obseg do leta 2029 najverjetneje zadeval več vlad.


14.08.2021

Dvogovori umetnic/umetnikov: Iris Pokovec in Claudi Sovre

Mlada slikarka in konceptualna umetnica Iris Pokovec ter fotograf in kostumograf Claudi Sovre nista še nikoli sodelovala in se osebno ne poznata, pa vendar ju je Žiga Bratoš povabil k skupnemu pogovoru. Sprejela sta izziv. Čeprav so njuni pristopi precej različni, sta oba igriva in tudi poglobljena ustvarjalca. Segata v skupni bazen blišča popularne kulture in potrošništva, ki ga hkrati prevprašujeta. Vsaj nekaj je v njunih delih filozofije pop arta. O tem, kakšne razmisleke tako nenavadno srečanje prinese, več v oddaji, ki je četrta in zadnja v poletnem ciklu Dvogovori umetnic/umetnikov. Tega je zasnovala Petra Tanko. Na fotografijah Iris Pokovec in Claudi Sovre, osebni arhiv


12.08.2021

Sebastian Jung: Intenzivna nega

Vsebine Programa Ars


11.08.2021

Jonas Kaufmann v Cankarjevem domu

Vsebine Programa Ars


06.08.2021

Dvogovori umetnic/umetnikov: Boštjan Videmšek in Matjaž Krivic

V tretji oddaji cikla Dvogovori umetnic/umetnikov, ki ga je zasnovala Petra Tanko, sta gosta Boštjan Videmšek, novinar in pisatelj, ter fotoreporter Matjaž Krivic. Z njima smo se pogovarjali o skupnem zasledovanju novinarskih zgodb sedanjosti in motivaciji. V tem trenutku najbolj odmeva zgodba iz Kenije o zadnjih dveh severnih belih nosoroginjah in reševanju funkcionalno že izumrle vrste, ki sta jo soustvarila z Majo Prijatelj Videmšek. Boštjan Videmšek in Matjaž Krivic sta s knjigo Plan B: Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti ubrala k podnebni in okoljski tematiki povsem svež pristop. Videmškove članke sicer objavljajo največji svetovni časopisi, revije in spletni portali. Je avtor šestih knjig: Vojna terorja (v angleščini izšla pod naslovom 21st Century Conflicts), Upor: Arabska pomlad in evropska jesen, Ultrablues (soavtor skupaj s Samom Rugljem in Žigo X. Gombačem), Na begu (v nemščini izšla pod naslovom Auf der Flucht), Dispatches from the Frontlines of Humanity (Cambridge Scholars Publishing) in Plan B: Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti (UMco), ki je bila lani izbrana za slovensko knjigo leta, v angleščini pa je izšla pod naslovom Plan B: How Not to Lose Hope in the Times of Climate Crisis. Videmšek je prejemnik številnih domačin in tujih novinarskih nagrad. Je tudi avtor dveh gledaliških iger – Rokova modrina (o pokojnem smučarju Roku Petroviču, svojemu vzorniku) in Lau(f) Story o češkem maratoncu in disidentu Emilu Zatopku. Matjaž Krivic je večkrat nagrajeni dokumentarni fotograf, ki dolgoročno spremlja zgodbe ljudi in krajev. Že 25 let v svojem intenzivnem, osebnem in estetsko prepričljivem slogu beleži obličje zemlje in upodablja revnejše dele sveta, ki jih zaznamujejo tradicija, družbeni nemiri in močna navzočnost religije. V zadnjih letih se je usmeril v okoljska vprašanja in se s svojim delom zavzema za bolj zeleno prihodnost. Njegovo delo in multimedijski projekti so bili na ogled v številnih galerijah, muzejih, razstaviščih na prostem v Sloveniji in po svetu ter na mednarodnih fotografskih festivalih, kot so La Gacilly Photo, Les Rencontres d’Arles in Visa pour l’image. Njegove fotografije objavljajo nacionalni in najrazličnejši mednarodni mediji, kot so Wired, Geo, Stern, Spiegel, Le Figaro, Le Monde, Newsweek, GQ, Internationale, D - La Repubblica, Wall Street Journal, Forbes in številni drugi. V četrti, zadnji oddaji poletnega cikla Dvogovori umetnic/umetnikov, bosta gosta slikarka in konceptualna umetnica Iris Pokovec ter fotograf in kostumograf Claudi Sovre. Gostil ju bo Žiga Bratoš.


06.08.2021

Festival Radovljica

S koncertom v tamkajšnji cerkvi sv. Petra se začenja 39. Festival Radovljica, ki bo do 22. avgusta ponudil deset raznolikih koncertnih večerov. Današnjemu odprtju festivala z ansamblom Sonatore de la Gioiosa Marca boste lahko prisluhnili tudi v neposrednem prenosu na našem tretjem programu. Festival Radovljica vsako leto ponudi pester spored, ki se sicer osredinja okoli takoimenovane stare glasbe, hkrati pa te okvire tudi venomer presega, predvsem s programi, ki so tako ali drugače vezani na slovenski prostor. Letos sta taka koncerta dva: torkov večer bo namenjen instrumentalnim skladbam, ki jih je nekoč hranila ljubljanska stolnica, prvič po njihovih izvirnih izvedbah na začetku 19. stoletja pa bomo v četrtek 19. avgusta lahko slišali samospeve ter klavirsko glasbo, ki jo je napisal baron Eduard de Lannoy, in je verjetno zvenela tudi ob aristokratskih druženjih na dvorcu Viltuš pri Mariboru. Omenimo še koncert, ki se bo tradicionalno preselil v cerkev z izjemnimi orglami v Velesovem, kjer bo Bart Jacobs z orkestrom rekonstruiral glasbo, ki jo je kot solist z orkestrsko spremljavo nekoč igral sam Johann Sebastian Bach, pa večer glasbe Johna Dowlanda, s katero se je z večkrat nagrajeno lansko debitantsko solistično ploščo proslavil slovenski lutnjar Bor Zuljan in jo bo prvič v Sloveniji predstavil prihodnji petek.


06.08.2021

Spot Program Ars (Nataša Dolenc)

Vsebine Programa Ars


06.08.2021

Spot Program Ars (Ivan Lotrič)

Vsebine Programa Ars


05.08.2021

Festival kratkega filma Shots

Vsebine Programa Ars


04.08.2021

Razstava Evropa – dediščina humanistov

Vsebine Programa Ars


03.08.2021

Goran Vojnovič: Nekoč so bili ljudje

Vsebine Programa Ars


Stran 44 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov