Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jurij Andruhovič, ukrajinski pisatelj in aktivist
V dneh, ko ves svet gleda proti Ukrajini, smo znova poklicali pisatelja Jurija Andruhoviča, nagrajenca Vilenice leta 2017. Je tudi karizmatičen družbeni aktivist, ki se že desetletja oglaša ob vseh večjih pretresih v državi, neprizanesljiv do slabosti lastnega naroda in seveda tudi do drugih. Trenutno je z ženo v domačem mestu Ivano-Frankivsk na zahodu Ukrajine, v katero zdaj v velikem številu prihajajo begunci.
Za Radio Slovenija ga je poklical Gašper Andrínek, prispevek pa je pripravil Vlado Motnikar.
Jurij Andruhovič, ukrajinski pisatelj in aktivist
V dneh, ko ves svet gleda proti Ukrajini, smo znova poklicali pisatelja Jurija Andruhoviča, nagrajenca Vilenice leta 2017. Je tudi karizmatičen družbeni aktivist, ki se že desetletja oglaša ob vseh večjih pretresih v državi, neprizanesljiv do slabosti lastnega naroda in seveda tudi do drugih. Trenutno je z ženo v domačem mestu Ivano-Frankivsk na zahodu Ukrajine, v katero zdaj v velikem številu prihajajo begunci.
Za Radio Slovenija ga je poklical Gašper Andrínek, prispevek pa je pripravil Vlado Motnikar.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov