Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zaposleni v Moderni galeriji v Ljubljani zahtevajo odstop oziroma razrešitev direktorja Aleša Vaupotiča

10.03.2022


Na javnost so naslovili pismo, v katerem so nanizali številne očitke o neprimernem vodenju javnega zavoda, ki pa jih direktor zanika. Ob tem poudarja, da program galerije uresničujejo neovirano.

Direktor je brez vodstvenih kompetenc, s slabim poznavanjem delovanja vseh oddelkov, vključno z nepoznavanjem finančnega poslovanja, se glasi eden od očitkov v javnem pismu, ki ga je podpisala velika večina zaposlenih. Zaenkrat pred mikrofon nočejo, saj se bojijo maščevanja in dodatnega šikaniranja. Med očitki so namreč navedli, da Aleš Vaupotič posega v osebno dostojanstvo zaposlenih, se poslužuje ustrahovanja, poniževanja, povzdigovanja glasu in pokroviteljske komunikacije, kar Vaupotič zanika:

Je pa lahko, da sem na določenih mestih tudi bil prizadet, kadar je šlo za kakšno stvar, ki je nisem mogel razumeti – zakaj se mi nasprotuje pri kakšnih zadevah. Po mojem mnenju sem vsekakor bil prijazen.

Zaposleni Vaupotiču med drugim  očitajo tudi ignoriranje izraženih strokovnih mnenj zaposlenih in neupoštevanje strokovnih argumentov kustosov.

Dejstvo je, da jaz tega na neki način ne vidim tako. Jaz zaposlene prosim za pobude, tudi mislim, da težko rečejo, da ne podprem konkretnih pobud za projekte, za dodatne dogodke in tako naprej.

Vaupotič je na položaju manj kot eno leto. Aprila lani ga je na to mesto imenoval minister za kulturo Vasko Simoniti, čeprav  je svet Moderne galerije podprl kandidaturo Roberta Simoniška, strokovni svet pa prejšnjo direktorico Zdenko Badovinac, ki je Moderno galerijo pred tem vodila 28 let.

To je povzročilo nek nemir med zaposlenimi in jaz sem si želel, da bi tukaj naredili korak naprej in tudi mislim, da je ta korak naprej možno narediti skozi pogovor.

Vaupotič pravi, da je zanj ključno, da se vizija moderne galerije uresniči, tudi s pomočjo njegovih specifičnih znanj. Za odziv smo zaprosili tudi Ministrstvo za kulturo, ki nam odgovorov ni posredovalo, Vaupotič pa nam je zatrdil, da – kljub nezadovoljstvu večine zaposlenih – ne bo odstopil.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Zaposleni v Moderni galeriji v Ljubljani zahtevajo odstop oziroma razrešitev direktorja Aleša Vaupotiča

10.03.2022


Na javnost so naslovili pismo, v katerem so nanizali številne očitke o neprimernem vodenju javnega zavoda, ki pa jih direktor zanika. Ob tem poudarja, da program galerije uresničujejo neovirano.

Direktor je brez vodstvenih kompetenc, s slabim poznavanjem delovanja vseh oddelkov, vključno z nepoznavanjem finančnega poslovanja, se glasi eden od očitkov v javnem pismu, ki ga je podpisala velika večina zaposlenih. Zaenkrat pred mikrofon nočejo, saj se bojijo maščevanja in dodatnega šikaniranja. Med očitki so namreč navedli, da Aleš Vaupotič posega v osebno dostojanstvo zaposlenih, se poslužuje ustrahovanja, poniževanja, povzdigovanja glasu in pokroviteljske komunikacije, kar Vaupotič zanika:

Je pa lahko, da sem na določenih mestih tudi bil prizadet, kadar je šlo za kakšno stvar, ki je nisem mogel razumeti – zakaj se mi nasprotuje pri kakšnih zadevah. Po mojem mnenju sem vsekakor bil prijazen.

Zaposleni Vaupotiču med drugim  očitajo tudi ignoriranje izraženih strokovnih mnenj zaposlenih in neupoštevanje strokovnih argumentov kustosov.

Dejstvo je, da jaz tega na neki način ne vidim tako. Jaz zaposlene prosim za pobude, tudi mislim, da težko rečejo, da ne podprem konkretnih pobud za projekte, za dodatne dogodke in tako naprej.

Vaupotič je na položaju manj kot eno leto. Aprila lani ga je na to mesto imenoval minister za kulturo Vasko Simoniti, čeprav  je svet Moderne galerije podprl kandidaturo Roberta Simoniška, strokovni svet pa prejšnjo direktorico Zdenko Badovinac, ki je Moderno galerijo pred tem vodila 28 let.

To je povzročilo nek nemir med zaposlenimi in jaz sem si želel, da bi tukaj naredili korak naprej in tudi mislim, da je ta korak naprej možno narediti skozi pogovor.

Vaupotič pravi, da je zanj ključno, da se vizija moderne galerije uresniči, tudi s pomočjo njegovih specifičnih znanj. Za odziv smo zaprosili tudi Ministrstvo za kulturo, ki nam odgovorov ni posredovalo, Vaupotič pa nam je zatrdil, da – kljub nezadovoljstvu večine zaposlenih – ne bo odstopil.


10.11.2021

V Bruslju podelili nagrado Anji Mugerli

Vsebine Programa Ars


09.11.2021

Rok Predin: Prestopno leto

Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.


04.11.2021

Epska pripoved o junaštvih Slovanov Pod svobodnim soncem prelita v strip

Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.


03.11.2021

Začetek 51. Tedna slovenske drame

Vsebine Programa Ars


29.10.2021

Napoved FKK2

Vsebine Programa Ars


28.10.2021

Koncert Dua Xylocorda s sodobno glasbo

Vsebine Programa Ars


27.10.2021

Zelda

Vsebine Programa Ars


22.10.2021

Janis Varufakis: nisem optimist, sem pa upajoč človek.

Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.


21.10.2021

V objemu zvoka in slike 2020/2021

Vsebine Programa Ars


Stran 38 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov