Priprave so potekale hkrati s prenovo prostorov Slovenskega šolskega muzeja in so jih intenzivirali prav v obdobju pandemije v zadnjih dveh letih

Direktor Stane Okoliš izpostavlja, da so bili skupinsko delo, majhen razstavni prostor in pomanjkanje artefaktov iz nekaterih obdobij največji izziv pri pripravi. Njeno oblikovno jedro predstavlja dolga črna stenska omara v dvoriščnem hodniku z mnogimi predali, ki ponazarja šolsko tablo. Gre seveda za linearno časovno predstavitev od začetkov izobraževanja v prazgodovini, sledi jim obdobje rimske okupacije, in tako naprej do Bele knjige šolske reforme v 90-ih. Ideja te prostorske zasnove prikaza je delo oblikovalske skupine pod vodstvom arhitektke Ane Kreč. Vodja projekta nove razstave Marjetka Balkovec Debevec je izpostavila, da je postavitev stalne razstave največji izziv za muzealca, in pri tako maloštevilnem sestavu, 10 zaposlenih, se je zdelo, da jih je bilo na pripravah celo preveč, pa so se uspešno uskladili.

Splošno šolsko obveznost je z zakonom v habsburških dednih deželah, torej Koroški, Štajerski, Kranjski, Goriški in Trstu z Istro kar zadeva slovenofone govorce, uvedla vladarica Marija Terezija l.1774. In šola je bila od vseh začetkov primarno vzgojna ustanova, takšna kot jo je hotela dotična država. Pojma ideologije skozi šolski sitem se je na razstavi skušal lotiti kustos Anton Arko.  Nova stalna razstava v šolskem muzeju je od srede dostopna javnosti. Pri njej so sodelovali še kustosi Marko Ljubič, Mateja Ribarič, Branko Šuštar in bibliotekarka Polona Koželj ter strokovno tehnično osebje.