Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Mali galeriji Cankarjevega doma se predstavljajo mladi umetniki, ki z drznimi eksperimenti v klasične fotografske tehnike vnašajo sveže slikarske ali pa celo kiparske koncepte in še kaj
Na skupinski razstavi Onkraj objektiva, ki se odpre danes, se srečamo z deli Anje Seničar, Blaža Rojsa, Tilyen Mucik, Andreja Lamuta, Jošta Dolinška in Sare Rman. Dajo nam misliti, kje je meja med fotografom in vizualnim ali konceptualnim umetnikom? Med fotografijo in instalacijo?
Kuratorka Hana Čeferin je zamisel o starejših tehnikah dobila, ko je lani v Narodni galeriji sodelovala pri razstavi pariškega portretnega fotografa iz 19. stoletja Nadarja. Prav pri njem, ki se je zgledoval po portretnem slikarstvu, se pokaže, da so fotografijo že precej na začetku utrjevali tudi kot umetniška zvrst. A to se je nanašalo na fotografsko podobo, na kompozicijo motiva. Na aktualni razstavi pa je v ospredju razmišljanje o samem nosilcu.
Andrej Lamut v seriji Invazivke v svojem okolju fotografira tujerodne invazivne vrste. Abstraktne podobe spominjajo na nezemeljske in kot bi nastale v tehniki risbe z ogljem ali grafike na rjavem papirju. Jošt Dolinšek raziskuje pristranskost našega pogleda na okolje in njegovo preteklost. Črno-belim fotografijam je dodal pravokotno ven pomaknjene letvice iz ogledal, ki izkrivljajo podobo in omogočajo nešteto različnih perspektiv in percepcij fotografij. S tem fotografijo vzpostavlja kot objekt raziskovanja, da bi spoznali njegovo resnico. Doda jim tudi zvočno razsežnost. Anja Seničar fotografski papir zmečka, preden ga osvetli. "Iz njega tvori objekte, ki prevzamejo obliko razvijalnih banjic, ali pa jih skupaj z njimi celo razstavlja, s čimer v končno delo vključuje elemente procesa razvijanja klasične srebro želatinske fotografije". Prav ta "kiparskost" vzbuja pozornost tudi pri Sari Rman, ki fotografske filme in emulzijo izpostavlja kemikalijam, ognju in vodi ali pa jih mehansko uničuje. Čez čas spreminjajo, razkrajajo ali nadgrajujejo in tako kljubujejo končnosti. Blaž Rojs pa recimo polaroidne fotografije vliva v pleksi stekla ali epoksi smole in jih med drugim plasti v nekakšne prostorske kolaže – objekte.
V Malo galerijo Cankarjevega doma se torej po to večdimenzionalno fotografsko izkušnjo lahko odpravite do 2. maja.
V Mali galeriji Cankarjevega doma se predstavljajo mladi umetniki, ki z drznimi eksperimenti v klasične fotografske tehnike vnašajo sveže slikarske ali pa celo kiparske koncepte in še kaj
Na skupinski razstavi Onkraj objektiva, ki se odpre danes, se srečamo z deli Anje Seničar, Blaža Rojsa, Tilyen Mucik, Andreja Lamuta, Jošta Dolinška in Sare Rman. Dajo nam misliti, kje je meja med fotografom in vizualnim ali konceptualnim umetnikom? Med fotografijo in instalacijo?
Kuratorka Hana Čeferin je zamisel o starejših tehnikah dobila, ko je lani v Narodni galeriji sodelovala pri razstavi pariškega portretnega fotografa iz 19. stoletja Nadarja. Prav pri njem, ki se je zgledoval po portretnem slikarstvu, se pokaže, da so fotografijo že precej na začetku utrjevali tudi kot umetniška zvrst. A to se je nanašalo na fotografsko podobo, na kompozicijo motiva. Na aktualni razstavi pa je v ospredju razmišljanje o samem nosilcu.
Andrej Lamut v seriji Invazivke v svojem okolju fotografira tujerodne invazivne vrste. Abstraktne podobe spominjajo na nezemeljske in kot bi nastale v tehniki risbe z ogljem ali grafike na rjavem papirju. Jošt Dolinšek raziskuje pristranskost našega pogleda na okolje in njegovo preteklost. Črno-belim fotografijam je dodal pravokotno ven pomaknjene letvice iz ogledal, ki izkrivljajo podobo in omogočajo nešteto različnih perspektiv in percepcij fotografij. S tem fotografijo vzpostavlja kot objekt raziskovanja, da bi spoznali njegovo resnico. Doda jim tudi zvočno razsežnost. Anja Seničar fotografski papir zmečka, preden ga osvetli. "Iz njega tvori objekte, ki prevzamejo obliko razvijalnih banjic, ali pa jih skupaj z njimi celo razstavlja, s čimer v končno delo vključuje elemente procesa razvijanja klasične srebro želatinske fotografije". Prav ta "kiparskost" vzbuja pozornost tudi pri Sari Rman, ki fotografske filme in emulzijo izpostavlja kemikalijam, ognju in vodi ali pa jih mehansko uničuje. Čez čas spreminjajo, razkrajajo ali nadgrajujejo in tako kljubujejo končnosti. Blaž Rojs pa recimo polaroidne fotografije vliva v pleksi stekla ali epoksi smole in jih med drugim plasti v nekakšne prostorske kolaže – objekte.
V Malo galerijo Cankarjevega doma se torej po to večdimenzionalno fotografsko izkušnjo lahko odpravite do 2. maja.
Z glasbo in umetniško besedo okoli sveta Ne glede na različne koncepte časa vse kulture pripisujejo velik pomen prehodu s konca nekega časovnega obdobja – v začetek novega. In ker je lepota. In ker je umetnost. V sobivanju različnosti. Smo ji nazdravljali, vedno znova. Z umetniško besedo. In glasbo. Okoli sveta. Tretji program Radia Slovenija – Program ARS je prehod iz leta 2017 v leto 2018 obogatil s 24-urnim silvestrskim programom, v katerem so poslušalci v novo leto vstopali skupaj s prebivalci vsega sveta. Program se je začel na silvestrsko nedeljsko dopoldne ob 11. uri in trajal do 11. ure novoletnega dne. V tem času smo se sprehodili po vseh časovnih pasovih – od Kiribatov do Aljaske – in se vsako uro vsebinsko uglasili s tistim koščkom Zemlje, kjer so prav takrat dočakali novo leto. Vsako uro so se spletli trije elementi: glasba, umetniška beseda in esejska razmišljanja o praznovanju. Vabljeni k poslušanju!
Na vrsti je 76. oddaja iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. V prejšnji oddaji smo obiskali nekaj krajev na južnih obronkih večnega mesta, danes pa se bomo najprej odpravili do bližnjih obalnih mest v Kampaniji, od tam pa bomo odpluli na vulkanski otok Ischia, otok milega podnebja, termalnih vrelcev in številnih starodavnih obrambnih stolpov. V oddaji boste lahko med drugim slišali posnetka madrigalov Philippa de Monteja in Pietra Vincija, ki sta uglasbila besedilo pesnice Vittorie Colonne, na sporedu pa bo še glasba Orlanda di Lassa, Igorja Stravinskega, Williama Waltona, Huga Wolfa in Alessandra Scarlattija.
Na vrsti je 75. oddaja iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. V prejšnji oddaji smo izpostavili prestižno rimsko glasbeno tekmovanje Prix de Rome in štiri vidnejše italijanske skladatelje, ki so zaznamovali rimsko glasbeno življenje v 20. stoletju. V prvem delu današnje oddaje bomo predstavili še nekaj skladateljev iz naslednje generacije, ki so pustili pečat v drugi polovici 20. stoletja, v drugem delu pa bomo zapustili Rim in obiskali nekaj krajev na južnih obronkih Rima. Na sporedu bo glasba, pod katero so se podpisali Franco Evangelisti, Domenico Guaccero, Michelle Dall’Ongaro, Anton Webern, Ennio Morricone, Luigi Dallapiccola, Muzio Clementi, Franz Liszt, Gioseffo Zamponi in Henry Purcell.
V imenu Estonskega radia bomo slišali zanimivo zvočno mešanico: harmonikarja Tiita Kallusteja in 100-članski Akademski moški zbor Talinske tehniške univerze. Obljubljata nam glasbo zimskega razpoloženja in božičnega duha: natančneje, estonske božične pesmi v obdelavah estonskih že uveljavljenih in rosno mladih skladateljev. Sledil bo posnetek koncerta Bavarskega radia, ki nam bo postregel z “nebeškimi baročnimi darovi” v zvoku ‘kraljice kljunaste flavte’ Dorothee Oberlinger in njenega Ansambla 1700, pa tudi nenavadne kombinacije Dmitrija Sinkovskega, ki v sebi združuje dar violinista in kontratenorista. Darovi pa bodo doneli v znamenju najbolj priljubljenih in virtuoznih Bachovih, Vivaldijevih, Corellijevih in Händlovih koncertov.
74. oddaja iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere bo razdeljena na dva dela. V prvem bomo izpostavili dva francoska skladatelja, zmagovalca prestižnega rimskega glasbenega tekmovanja Prix de Rome, ki je predstavljalo najvišji cilj domala vsakega francoskega umetnika. Drugi del oddaje bo v znamenju štirih pomembnih italijanskih skladateljev, ki so odločilno zaznamovali rimsko glasbeno življenje v 20. stoletju. Na sporedu bo glasba Hectorja Berlioza, Clauda Debussyja, Ottorina Respighija, Alfreda Caselle, Goffreda Petrassija in Giacinta Scelsija.
Na vrsti je je 73. oddaja iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo v oddaji osvetlili čas, ki sta ga v Rimu preživela Felix Mendelssohn in Franz Liszt, danes pa bomo spoznali Rim, kot so ga v svojih besedilih doživeli John Keats, Giacomo Leopardi, Nikolaj Gogolj, Hans Christian Andersen in Bjornstjern Bjornson. Slišali bomo odlomke iz njihovih del v uglasbitvah Francesca La Licate, Goffreda Petrassija, Alfreda Šnitkeja in Edvarda Griega, na sporedu pa bo tudi glasba Giovannija Sgambatija.
72. oddajo iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere v celoti namenjamo glasbi Felixa Mendelssohna in Franza Liszta. Osvetlili bomo nekatere dogodke, skladbe in pisma iz časa, ki sta ga skladatelja prebila v večnem mestu, slišali pa boste tudi glasbo Fanny Mendelssohn Hensel.
Vsebine Programa Ars
Iz Linhartove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani smo neposredno prenašali slovesno odprtje 33. Slovenskega knjižnega sejma. Na prireditvi, ki jo je povezoval Boštjan Gorenc Pižama, so podelili dve nagradi, najvišjo nagrado s področja založništva – Schwentnerjevo nagrado, prejela jo je Stanka Golob, in posebno nagrado, ki jo je za prispevek k širjenju bralne kulture v Sloveniji prejela Manca Košir. Posebni gostje otvoritve so bili avtorji iz nemško govorečih dežel – držav v fokusu letošnjega sejma: Maja Haderlap, Peter Stamm in Wolf Biermann.
Potem, ko smo prejšnjo soboto izpostavili nekaj baročnih mojstrov, ki so v Večnem mestu pustili trajnejšo sled, si bomo v 70. oddaji iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere pobliže ogledali razvoj rimske opere in drugih glasbeno-scenskih del v 17. in 18. stoletju. Na sporedu bodo odlomki iz del, pod katera so se podpisali Paolo Quagliati, Stefano Landi, Domenico Mazzochi, Michelangelo Rossi, Alessandro Stradella, Alessandro Scarlatti, Georg Friedrich Händel, Nicola Porpora, Nicola Piccinni in Gioachino Rossini.
V nizu oddaj Po belih in črnih tipkah - veliki pianisti in mojstri klavirske igre se bomo poklonili Arturju Schnablu. Pianist je bil prvi v zgodovini, ki je v celoti izvajal in v letih od 1932 do 1935 tudi posnel vseh 32 Beethovnovih sonat. Te izvedbe ostajajo temelj in ključ dojemanja Bethovnovega velikega dela, tako imenovane Nove zaveze klavirske literature. Svežina Schnablovega igranja še vedno dehti z nezmanjšano močjo. Njegova najslavnejša učenka, pianistka Lili Kraus, je o njem zapisala: “Tisto za kar se je zavzemal, ob predpostavki, da je študent dosegel določen vpogled, strast in ponižnost, je bilo priklicati bistvo dela, ki je skrito pod lupino. Schnablovo najvišje prepričanje je bilo, da je še tako briljantna izvedba popolnoma brez vrednosti, če ji ni uspelo projicirati umetniške podobe kompozicije”.
V najnovejši, 69. oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere, ki smo jo poimenovali Rimski baročni mojstri, se nahajamo v Rimu. Mestu in njegovi okolici smo že posvetili nekaj oddaj, tokrat pa bomo izpostavili pomembnejše baročne skladatelje, ki so v Večnem mestu pustili trajnejšo sled. Na sporedu bo glasba Girolama Frescobaldija, Stefana Landija, Luigija Rossija, Marc’ Antonia Pasqualinija, Arcangela Corellija, Bernarda Pasquinija, Francesca Gasparinija, Domenica Scarlattija in Georga Friedricha Händla. Zadnji del oddaje bomo posvetili mlademu Wolfgangu Amadeusu Mozartu, ki je obiskal Rim že kot najstnik in tam zložil nekaj nadvse zanimivih skladb.
52. Festival Borštnikovo srečanje je v sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije priredil simpozij, na temo (Ne)pretočnost: vprašanje institucije v sodobnih scenskih umetnostih. V okviru simpozija je potekala tudi okrogla miza, ki jo je Radio Slovenija - program Ars neposredno prenašal. Okroglo mizo v prostorih Alma Mater Europaea Maribor je vodila Alja Lobnik, kot gosti so sodelovali: Marko Bratuš, Maruša Majer, Nina Šorak, Petra Veber in Nenad Jelesijević. Med občinstvom so sedeli tudi Rok Vevar, Tea Rogelj in Maja Šorli, ki so se oglasili z lastnimi premisleki in komentarji. Vabimo vas k poslušanju! foto: Matej Kristovilč
Zadnja, enainosemdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Osemdeseta oddaja iz obsežnega ciklusa oddaj o Marii Callas, ki je nastal leta 2008 ob 85. obletnici rojstva te znamenite operne pevke. Avtor oddaj je Renato Horvat.
Neveljaven email naslov