Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nagrado "Polde Bibič" za življenjsko delo prejme scenograf, slikar in grafik Marjan Kravos
Združenje dramskih umetnikov Slovenije vsako leto podeli stanovske nagrade za dosežke na področju dramske igre in drugih gledaliških poklicev. Igralska nagrada "Marija Vera" za življenjsko leto gre letos v roke igralki Jožici Avbelj, nagrada "Polde Bibič" za življenjsko delo pa scenografu in grafiku Marjanu Kravosu. Nagrade bodo podelili na Svetovni dan gledališča, 27. marca, na slovesni otvoritvi 52. Tedna slovenske drame.
Nagrado "Polde Bibič" za življenjsko delo prejme scenograf, slikar in grafik Marjan Kravos
Združenje dramskih umetnikov Slovenije vsako leto podeli stanovske nagrade za dosežke na področju dramske igre in drugih gledaliških poklicev. Igralska nagrada "Marija Vera" za življenjsko leto gre letos v roke igralki Jožici Avbelj, nagrada "Polde Bibič" za življenjsko delo pa scenografu in grafiku Marjanu Kravosu. Nagrade bodo podelili na Svetovni dan gledališča, 27. marca, na slovesni otvoritvi 52. Tedna slovenske drame.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov