Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na slovesnosti se je zgodil incident, ko je, zaradi neslane šale, poznejši oskarjevec Will Smith udaril podeljevalca Chrisa Rocka
Ameriška filmska akademija je sinoči v Hollywoodu 94-ič podelila najprestižnejše nagrade v filmskem svetu, oskarje. Podelitev se je vrnila v znamenito dvorano Dolby in poleg manj pričakovanega oskarja za najboljši film, družinsko dramo CODA, si ga bomo zapomnili po nepotrebnem incidentu igralca in poznejšega oskarjevca Willa Smita, ki je sinoči očitno doživel pravi čustveni vrtiljak, v katerem ni manjkalo niti solz.
CODA, kar je angleška kratica za otroke gluhih staršev, je prejela še kipca za najboljši prirejeni scenarij in najboljšo stransko vlogo Troyja Kotsurja, ki je postal drugi z oskarjem nagrajeni gluhi igralec.
Večer je z največ, 12-timi, nominacijami začela psihološka drama Moč psa, ki se na koncu morala zadovoljiti z oskarjem za režijo Jane Campion. Najboljši mednarodni film je japonski Drive My Car Rjusukeja Hamagučija, najboljša igralka je Jessica Chastain za vlogo v biografskem filmu Oči Tammy Faye, medtem ko je bila za stansko vlogo v Zgodbi z Zahodne strani nagrajena Ariana DeBose.
Ameriška filmska akademija se je z minuto tišine in pozivom k pomoči dotaknila vojne v Ukrajini, toda slovesnost bo bolj kot s pozivi k nenasilju ostala v spominu po odmevnem incidentu.
Sprožil ga je komik Chris Rock pred podelitvijo oskarja za celovečerni dokumentarec (prejel ga je film Poletje soula), ko se je šalil na račun Jade Pinkett Smith iz občinstva in njene bolezni izpadanja las. V neposrečeni šali ji je dejal, da se veseli nadaljevanja filma G.I. Jane, nato je njen soprog Will Smith odkorakal na oder in mu primazal klofuto, pozneje pa prejel oskarja za najboljšo moško vlogo v biografski drami Kralj Richard. Njegov govor je bil poln solz, toda te so bile najbrž bolj krokodilje kot iskrene.
V senci omenjenega incidenta bo najbrž ostalo tudi dejstvo, da je – vsaj po številu zlatih kipcev – sinoči slavil znanstveno-fantastični spektakel Dune: peščeni planet v režiji Denisa Villeneuva. Pričakovano je osvojil oskarje v tehničnih kategorijah: za najboljšo scenografijo, posebne učinke, montažo, zvok, izvirno glasbo Hansa Zimmerja in fotografijo Greiga Fraserja, skupaj šest oskarjev, medtem ko je zlati kipec za najboljši animirani celovečerec tudi letos ostal pod okriljem velike animacijske hiše, Disneyja; prejel ga je Encanto: naš čarobni svet.
Na slovesnosti se je zgodil incident, ko je, zaradi neslane šale, poznejši oskarjevec Will Smith udaril podeljevalca Chrisa Rocka
Ameriška filmska akademija je sinoči v Hollywoodu 94-ič podelila najprestižnejše nagrade v filmskem svetu, oskarje. Podelitev se je vrnila v znamenito dvorano Dolby in poleg manj pričakovanega oskarja za najboljši film, družinsko dramo CODA, si ga bomo zapomnili po nepotrebnem incidentu igralca in poznejšega oskarjevca Willa Smita, ki je sinoči očitno doživel pravi čustveni vrtiljak, v katerem ni manjkalo niti solz.
CODA, kar je angleška kratica za otroke gluhih staršev, je prejela še kipca za najboljši prirejeni scenarij in najboljšo stransko vlogo Troyja Kotsurja, ki je postal drugi z oskarjem nagrajeni gluhi igralec.
Večer je z največ, 12-timi, nominacijami začela psihološka drama Moč psa, ki se na koncu morala zadovoljiti z oskarjem za režijo Jane Campion. Najboljši mednarodni film je japonski Drive My Car Rjusukeja Hamagučija, najboljša igralka je Jessica Chastain za vlogo v biografskem filmu Oči Tammy Faye, medtem ko je bila za stansko vlogo v Zgodbi z Zahodne strani nagrajena Ariana DeBose.
Ameriška filmska akademija se je z minuto tišine in pozivom k pomoči dotaknila vojne v Ukrajini, toda slovesnost bo bolj kot s pozivi k nenasilju ostala v spominu po odmevnem incidentu.
Sprožil ga je komik Chris Rock pred podelitvijo oskarja za celovečerni dokumentarec (prejel ga je film Poletje soula), ko se je šalil na račun Jade Pinkett Smith iz občinstva in njene bolezni izpadanja las. V neposrečeni šali ji je dejal, da se veseli nadaljevanja filma G.I. Jane, nato je njen soprog Will Smith odkorakal na oder in mu primazal klofuto, pozneje pa prejel oskarja za najboljšo moško vlogo v biografski drami Kralj Richard. Njegov govor je bil poln solz, toda te so bile najbrž bolj krokodilje kot iskrene.
V senci omenjenega incidenta bo najbrž ostalo tudi dejstvo, da je – vsaj po številu zlatih kipcev – sinoči slavil znanstveno-fantastični spektakel Dune: peščeni planet v režiji Denisa Villeneuva. Pričakovano je osvojil oskarje v tehničnih kategorijah: za najboljšo scenografijo, posebne učinke, montažo, zvok, izvirno glasbo Hansa Zimmerja in fotografijo Greiga Fraserja, skupaj šest oskarjev, medtem ko je zlati kipec za najboljši animirani celovečerec tudi letos ostal pod okriljem velike animacijske hiše, Disneyja; prejel ga je Encanto: naš čarobni svet.
Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.
V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.
Vsebine Programa Ars
"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.
Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi
Vsebine Programa Ars
Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.
Neveljaven email naslov