Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na slovesnosti se je zgodil incident, ko je, zaradi neslane šale, poznejši oskarjevec Will Smith udaril podeljevalca Chrisa Rocka
Ameriška filmska akademija je sinoči v Hollywoodu 94-ič podelila najprestižnejše nagrade v filmskem svetu, oskarje. Podelitev se je vrnila v znamenito dvorano Dolby in poleg manj pričakovanega oskarja za najboljši film, družinsko dramo CODA, si ga bomo zapomnili po nepotrebnem incidentu igralca in poznejšega oskarjevca Willa Smita, ki je sinoči očitno doživel pravi čustveni vrtiljak, v katerem ni manjkalo niti solz.
CODA, kar je angleška kratica za otroke gluhih staršev, je prejela še kipca za najboljši prirejeni scenarij in najboljšo stransko vlogo Troyja Kotsurja, ki je postal drugi z oskarjem nagrajeni gluhi igralec.
Večer je z največ, 12-timi, nominacijami začela psihološka drama Moč psa, ki se na koncu morala zadovoljiti z oskarjem za režijo Jane Campion. Najboljši mednarodni film je japonski Drive My Car Rjusukeja Hamagučija, najboljša igralka je Jessica Chastain za vlogo v biografskem filmu Oči Tammy Faye, medtem ko je bila za stansko vlogo v Zgodbi z Zahodne strani nagrajena Ariana DeBose.
Ameriška filmska akademija se je z minuto tišine in pozivom k pomoči dotaknila vojne v Ukrajini, toda slovesnost bo bolj kot s pozivi k nenasilju ostala v spominu po odmevnem incidentu.
Sprožil ga je komik Chris Rock pred podelitvijo oskarja za celovečerni dokumentarec (prejel ga je film Poletje soula), ko se je šalil na račun Jade Pinkett Smith iz občinstva in njene bolezni izpadanja las. V neposrečeni šali ji je dejal, da se veseli nadaljevanja filma G.I. Jane, nato je njen soprog Will Smith odkorakal na oder in mu primazal klofuto, pozneje pa prejel oskarja za najboljšo moško vlogo v biografski drami Kralj Richard. Njegov govor je bil poln solz, toda te so bile najbrž bolj krokodilje kot iskrene.
V senci omenjenega incidenta bo najbrž ostalo tudi dejstvo, da je – vsaj po številu zlatih kipcev – sinoči slavil znanstveno-fantastični spektakel Dune: peščeni planet v režiji Denisa Villeneuva. Pričakovano je osvojil oskarje v tehničnih kategorijah: za najboljšo scenografijo, posebne učinke, montažo, zvok, izvirno glasbo Hansa Zimmerja in fotografijo Greiga Fraserja, skupaj šest oskarjev, medtem ko je zlati kipec za najboljši animirani celovečerec tudi letos ostal pod okriljem velike animacijske hiše, Disneyja; prejel ga je Encanto: naš čarobni svet.
Na slovesnosti se je zgodil incident, ko je, zaradi neslane šale, poznejši oskarjevec Will Smith udaril podeljevalca Chrisa Rocka
Ameriška filmska akademija je sinoči v Hollywoodu 94-ič podelila najprestižnejše nagrade v filmskem svetu, oskarje. Podelitev se je vrnila v znamenito dvorano Dolby in poleg manj pričakovanega oskarja za najboljši film, družinsko dramo CODA, si ga bomo zapomnili po nepotrebnem incidentu igralca in poznejšega oskarjevca Willa Smita, ki je sinoči očitno doživel pravi čustveni vrtiljak, v katerem ni manjkalo niti solz.
CODA, kar je angleška kratica za otroke gluhih staršev, je prejela še kipca za najboljši prirejeni scenarij in najboljšo stransko vlogo Troyja Kotsurja, ki je postal drugi z oskarjem nagrajeni gluhi igralec.
Večer je z največ, 12-timi, nominacijami začela psihološka drama Moč psa, ki se na koncu morala zadovoljiti z oskarjem za režijo Jane Campion. Najboljši mednarodni film je japonski Drive My Car Rjusukeja Hamagučija, najboljša igralka je Jessica Chastain za vlogo v biografskem filmu Oči Tammy Faye, medtem ko je bila za stansko vlogo v Zgodbi z Zahodne strani nagrajena Ariana DeBose.
Ameriška filmska akademija se je z minuto tišine in pozivom k pomoči dotaknila vojne v Ukrajini, toda slovesnost bo bolj kot s pozivi k nenasilju ostala v spominu po odmevnem incidentu.
Sprožil ga je komik Chris Rock pred podelitvijo oskarja za celovečerni dokumentarec (prejel ga je film Poletje soula), ko se je šalil na račun Jade Pinkett Smith iz občinstva in njene bolezni izpadanja las. V neposrečeni šali ji je dejal, da se veseli nadaljevanja filma G.I. Jane, nato je njen soprog Will Smith odkorakal na oder in mu primazal klofuto, pozneje pa prejel oskarja za najboljšo moško vlogo v biografski drami Kralj Richard. Njegov govor je bil poln solz, toda te so bile najbrž bolj krokodilje kot iskrene.
V senci omenjenega incidenta bo najbrž ostalo tudi dejstvo, da je – vsaj po številu zlatih kipcev – sinoči slavil znanstveno-fantastični spektakel Dune: peščeni planet v režiji Denisa Villeneuva. Pričakovano je osvojil oskarje v tehničnih kategorijah: za najboljšo scenografijo, posebne učinke, montažo, zvok, izvirno glasbo Hansa Zimmerja in fotografijo Greiga Fraserja, skupaj šest oskarjev, medtem ko je zlati kipec za najboljši animirani celovečerec tudi letos ostal pod okriljem velike animacijske hiše, Disneyja; prejel ga je Encanto: naš čarobni svet.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled razstava Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev, od 1930 do danes. Svet znotraj prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.
V ljubljanskem Kinodvoru bo nocoj slovenska premiera kratkega filma Sestre, ki je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Posnela ga je Katarina Rešek – Kukla, ki jo poznamo tudi kot glasbenico in režiserko videospotov. Svojo prepoznavno estetiko, pri kateri je v ospredju telesnost, je uspešno prenesla tudi v svoj kratki film; v Sestrah, zgodbi o treh prijateljicah, ki se s patriarhalnim okoljem blokovskega naselja spopadajo tako, da trenirajo borilne veščine in se oblačijo v ohlapna oblačila, zaveznico pa najdejo v transspolni ženski iz sosednjega bloka. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh, Mina Milovanović in Mia Skrbinac.
Ob 30. obletnici samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili občasno razstavo s pomenljivim naslovom Služimo narodu. Obiskovalci naborniški sistem nekdanje socialistične Jugoslavije spoznavajo skozi osebne zgodb ljudi, ki so od leta 1957 pa do 1991 služili v JLA. Na razstavi so predstavljene vojaške izkušnje tudi direktorja muzeja Toneta Kregarja.
Neveljaven email naslov