Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prenos plenarnega predavanja profesorja Zvezdana Pirtoška, predstojnika Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, s Kulturnega bazarja 2022
Nevroznanstvene raziskave zadnjih dveh desetletij vse bolj jasno odkrivajo, da ima umetnost pomemben vpliv na možganske procese – omogoča namreč integracijo čutilnih, pozornostnih, spoznavnih, čustvenih, motoričnih in avtonomnih procesov, kar se fenomenološko lahko prevede v občutenje blagostanja. Pomembno je razumeti, da se ta integracija najbolj učinkovito vzpostavi že v ranem otroštvu, da pa – vzpostavljena in dograjevana – tudi v visoki starosti omogoča blagostanje in višjo kakovost življenja ter preprečuje ali pa odlaga nekatere nevrološke motnje (npr. demenco). Vstop v umetniško delo v opazovalcu ali poustvarjalcu vzbudi tiste nevralne poti, ki so se porajale pri umetniku, s tem pa dograjevanje, spreminjanje in vzpostavljanje novih možganskih povezav; govorimo o procesu nevroplastičnosti. V predavanju se bomo – skozi študije možganov in klinična opazovanja – vprašali, ali v naših možganih obstaja "center za lepo", ali lahko doživljanje čudenja, pretresenosti in občudovanja v umetniškem delu ali pa ustvarjanje pomaga pri zdravljenju nekaterih bolezni, pri premagovanju stresa, pri odkrivanju naše zastrte ustvarjalnosti, pri kakovostnem staranju in ne nazadnje pri gradnji dobre družbe – kako tudi biološki vidik umetnosti kot prepleta možganskih procesov prispeva k blagostanju bivanja.
Profesor Zvezdan Pirtošek je predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Je tudi univerzitetni učitelj na Filozofski in Pedagoški fakulteti ter soustanovitelj srednjeevropskega študija Kognitivna znanost. Glavno raziskovalno področje so nevrodegenerativne bolezni in kognitivna nevroznanost. Za delo na področju demence mu je predsednik RS podelil državno odličje red zaslug.
Urednik prenosa Klemen Markovčič
Spletni urednik Peter Frank
Tehnična ekipa Blaž Kumše, Dunja Danial, Maja Ikanović
Tehnični producent Grega Peterka
Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2022
Prenos plenarnega predavanja profesorja Zvezdana Pirtoška, predstojnika Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, s Kulturnega bazarja 2022
Nevroznanstvene raziskave zadnjih dveh desetletij vse bolj jasno odkrivajo, da ima umetnost pomemben vpliv na možganske procese – omogoča namreč integracijo čutilnih, pozornostnih, spoznavnih, čustvenih, motoričnih in avtonomnih procesov, kar se fenomenološko lahko prevede v občutenje blagostanja. Pomembno je razumeti, da se ta integracija najbolj učinkovito vzpostavi že v ranem otroštvu, da pa – vzpostavljena in dograjevana – tudi v visoki starosti omogoča blagostanje in višjo kakovost življenja ter preprečuje ali pa odlaga nekatere nevrološke motnje (npr. demenco). Vstop v umetniško delo v opazovalcu ali poustvarjalcu vzbudi tiste nevralne poti, ki so se porajale pri umetniku, s tem pa dograjevanje, spreminjanje in vzpostavljanje novih možganskih povezav; govorimo o procesu nevroplastičnosti. V predavanju se bomo – skozi študije možganov in klinična opazovanja – vprašali, ali v naših možganih obstaja "center za lepo", ali lahko doživljanje čudenja, pretresenosti in občudovanja v umetniškem delu ali pa ustvarjanje pomaga pri zdravljenju nekaterih bolezni, pri premagovanju stresa, pri odkrivanju naše zastrte ustvarjalnosti, pri kakovostnem staranju in ne nazadnje pri gradnji dobre družbe – kako tudi biološki vidik umetnosti kot prepleta možganskih procesov prispeva k blagostanju bivanja.
Profesor Zvezdan Pirtošek je predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Je tudi univerzitetni učitelj na Filozofski in Pedagoški fakulteti ter soustanovitelj srednjeevropskega študija Kognitivna znanost. Glavno raziskovalno področje so nevrodegenerativne bolezni in kognitivna nevroznanost. Za delo na področju demence mu je predsednik RS podelil državno odličje red zaslug.
Urednik prenosa Klemen Markovčič
Spletni urednik Peter Frank
Tehnična ekipa Blaž Kumše, Dunja Danial, Maja Ikanović
Tehnični producent Grega Peterka
Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2022
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled razstava Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev, od 1930 do danes. Svet znotraj prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.
V ljubljanskem Kinodvoru bo nocoj slovenska premiera kratkega filma Sestre, ki je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Posnela ga je Katarina Rešek – Kukla, ki jo poznamo tudi kot glasbenico in režiserko videospotov. Svojo prepoznavno estetiko, pri kateri je v ospredju telesnost, je uspešno prenesla tudi v svoj kratki film; v Sestrah, zgodbi o treh prijateljicah, ki se s patriarhalnim okoljem blokovskega naselja spopadajo tako, da trenirajo borilne veščine in se oblačijo v ohlapna oblačila, zaveznico pa najdejo v transspolni ženski iz sosednjega bloka. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh, Mina Milovanović in Mia Skrbinac.
Ob 30. obletnici samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili občasno razstavo s pomenljivim naslovom Služimo narodu. Obiskovalci naborniški sistem nekdanje socialistične Jugoslavije spoznavajo skozi osebne zgodb ljudi, ki so od leta 1957 pa do 1991 služili v JLA. Na razstavi so predstavljene vojaške izkušnje tudi direktorja muzeja Toneta Kregarja.
Neveljaven email naslov