Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prenos plenarnega predavanja profesorja Zvezdana Pirtoška, predstojnika Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, s Kulturnega bazarja 2022
Nevroznanstvene raziskave zadnjih dveh desetletij vse bolj jasno odkrivajo, da ima umetnost pomemben vpliv na možganske procese – omogoča namreč integracijo čutilnih, pozornostnih, spoznavnih, čustvenih, motoričnih in avtonomnih procesov, kar se fenomenološko lahko prevede v občutenje blagostanja. Pomembno je razumeti, da se ta integracija najbolj učinkovito vzpostavi že v ranem otroštvu, da pa – vzpostavljena in dograjevana – tudi v visoki starosti omogoča blagostanje in višjo kakovost življenja ter preprečuje ali pa odlaga nekatere nevrološke motnje (npr. demenco). Vstop v umetniško delo v opazovalcu ali poustvarjalcu vzbudi tiste nevralne poti, ki so se porajale pri umetniku, s tem pa dograjevanje, spreminjanje in vzpostavljanje novih možganskih povezav; govorimo o procesu nevroplastičnosti. V predavanju se bomo – skozi študije možganov in klinična opazovanja – vprašali, ali v naših možganih obstaja "center za lepo", ali lahko doživljanje čudenja, pretresenosti in občudovanja v umetniškem delu ali pa ustvarjanje pomaga pri zdravljenju nekaterih bolezni, pri premagovanju stresa, pri odkrivanju naše zastrte ustvarjalnosti, pri kakovostnem staranju in ne nazadnje pri gradnji dobre družbe – kako tudi biološki vidik umetnosti kot prepleta možganskih procesov prispeva k blagostanju bivanja.
Profesor Zvezdan Pirtošek je predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Je tudi univerzitetni učitelj na Filozofski in Pedagoški fakulteti ter soustanovitelj srednjeevropskega študija Kognitivna znanost. Glavno raziskovalno področje so nevrodegenerativne bolezni in kognitivna nevroznanost. Za delo na področju demence mu je predsednik RS podelil državno odličje red zaslug.
Urednik prenosa Klemen Markovčič
Spletni urednik Peter Frank
Tehnična ekipa Blaž Kumše, Dunja Danial, Maja Ikanović
Tehnični producent Grega Peterka
Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2022
Prenos plenarnega predavanja profesorja Zvezdana Pirtoška, predstojnika Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, s Kulturnega bazarja 2022
Nevroznanstvene raziskave zadnjih dveh desetletij vse bolj jasno odkrivajo, da ima umetnost pomemben vpliv na možganske procese – omogoča namreč integracijo čutilnih, pozornostnih, spoznavnih, čustvenih, motoričnih in avtonomnih procesov, kar se fenomenološko lahko prevede v občutenje blagostanja. Pomembno je razumeti, da se ta integracija najbolj učinkovito vzpostavi že v ranem otroštvu, da pa – vzpostavljena in dograjevana – tudi v visoki starosti omogoča blagostanje in višjo kakovost življenja ter preprečuje ali pa odlaga nekatere nevrološke motnje (npr. demenco). Vstop v umetniško delo v opazovalcu ali poustvarjalcu vzbudi tiste nevralne poti, ki so se porajale pri umetniku, s tem pa dograjevanje, spreminjanje in vzpostavljanje novih možganskih povezav; govorimo o procesu nevroplastičnosti. V predavanju se bomo – skozi študije možganov in klinična opazovanja – vprašali, ali v naših možganih obstaja "center za lepo", ali lahko doživljanje čudenja, pretresenosti in občudovanja v umetniškem delu ali pa ustvarjanje pomaga pri zdravljenju nekaterih bolezni, pri premagovanju stresa, pri odkrivanju naše zastrte ustvarjalnosti, pri kakovostnem staranju in ne nazadnje pri gradnji dobre družbe – kako tudi biološki vidik umetnosti kot prepleta možganskih procesov prispeva k blagostanju bivanja.
Profesor Zvezdan Pirtošek je predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Je tudi univerzitetni učitelj na Filozofski in Pedagoški fakulteti ter soustanovitelj srednjeevropskega študija Kognitivna znanost. Glavno raziskovalno področje so nevrodegenerativne bolezni in kognitivna nevroznanost. Za delo na področju demence mu je predsednik RS podelil državno odličje red zaslug.
Urednik prenosa Klemen Markovčič
Spletni urednik Peter Frank
Tehnična ekipa Blaž Kumše, Dunja Danial, Maja Ikanović
Tehnični producent Grega Peterka
Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2022
Vsebine Programa Ars
Z res dolgimi stripi, ki v besedi in sliki poučno in hudomušno upodobijo našo preteklost, rad postreže eden glavnih slovenskih striparjev Zoran Smiljanić. S sinom, zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem sta ob letošnji 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu pripravila 110 strani dolg zgodovinsko tematski strip Črni plamen. V njem podobo Trsta spremljamo vse od odprtja Narodnega doma leta 1904, ki je postal osrednji družabni in kulturni center tržaških Slovanov, torej ne le Slovencev. Napetost, ki se je tudi z izgredi kazala že leta prej, se stopnjuje do dogodka, ki mu pravijo tudi ognjeni krst fašizma. Ob 19.30 so v Narodni dom prinesli petrolej in bencin ter ju začeli polivati po kavarni in restavraciji, je opis ob podobah razbitih stekel, plamenov in dima. Zoran in Ivan Smiljanić sta zgodbo o požigu umestila v širši zgodovinski in družbeni okvir. Strip Črni plamen je točno ob stoti obletnici požiga 13. julija letos izšel v knjižni obliki v sozaložništvu Založbe ZRC in Primorskega dnevnika iz Trsta. V tem in v tedniku Mladina pa izhaja v nadaljevanjih.
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je v Salzburgu prejel državno nagrado za evropsko književnost, ki jo Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemščini. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature navedla, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. Glede zablod v obdobju koronavirusa pa je Jančar povedal, da je precej optimističen. Med najbolje sprejetimi Jančarjevimi knjigami v nemškem govornem prostoru je sicer njegov zadnji prevedeni roman In ljubezen tudi. Prav ta naj bi tudi po njegovem mnenju največ prispeval k nagradi, ki se podeljuje za celoten opus. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira pogled tudi v del avstrijske zgodovine. Ker se Jančar v svojih knjigah ozira na večje zgodovinske mejnike, v romanu Galjot tudi na kugo v 17. stoletju, ga številni v tem času sprašujejo, kako gleda na obdobje koronavirusa. Jančar je optimist, saj se bomo po njegovem tega časa spominjali po tem, kako solidarni smo bili. Glede Evropske unije pa ne verjame, da bi se jo dalo zrušiti z zapiranjem mej in drugimi dejavniki v obdobju virusa.
Beseda kultura je na ministrstvu za kulturo napisana narobe, pravijo protestniki. Kulturi daje premajhno težo, zato so ji dodali tri klicaje. Z njimi napovedujejo tudi stopnjevanje protestov jeseni, vendar ne v smislu povečevanja nasilja, ampak pritiska civilne družbe. Sprožilec 6. protestne akcije, ki so jo pri Aktivu delavk in delavcev v kulturi poimenovali Mali poletni rebalans za ministra – Korektura, pa je bil intervju ministra za kulturo Vaska Simonitija za tednik Demokracija.
Neveljaven email naslov