Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prenos plenarnega predavanja profesorja Zvezdana Pirtoška, predstojnika Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, s Kulturnega bazarja 2022
Nevroznanstvene raziskave zadnjih dveh desetletij vse bolj jasno odkrivajo, da ima umetnost pomemben vpliv na možganske procese – omogoča namreč integracijo čutilnih, pozornostnih, spoznavnih, čustvenih, motoričnih in avtonomnih procesov, kar se fenomenološko lahko prevede v občutenje blagostanja. Pomembno je razumeti, da se ta integracija najbolj učinkovito vzpostavi že v ranem otroštvu, da pa – vzpostavljena in dograjevana – tudi v visoki starosti omogoča blagostanje in višjo kakovost življenja ter preprečuje ali pa odlaga nekatere nevrološke motnje (npr. demenco). Vstop v umetniško delo v opazovalcu ali poustvarjalcu vzbudi tiste nevralne poti, ki so se porajale pri umetniku, s tem pa dograjevanje, spreminjanje in vzpostavljanje novih možganskih povezav; govorimo o procesu nevroplastičnosti. V predavanju se bomo – skozi študije možganov in klinična opazovanja – vprašali, ali v naših možganih obstaja "center za lepo", ali lahko doživljanje čudenja, pretresenosti in občudovanja v umetniškem delu ali pa ustvarjanje pomaga pri zdravljenju nekaterih bolezni, pri premagovanju stresa, pri odkrivanju naše zastrte ustvarjalnosti, pri kakovostnem staranju in ne nazadnje pri gradnji dobre družbe – kako tudi biološki vidik umetnosti kot prepleta možganskih procesov prispeva k blagostanju bivanja.
Profesor Zvezdan Pirtošek je predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Je tudi univerzitetni učitelj na Filozofski in Pedagoški fakulteti ter soustanovitelj srednjeevropskega študija Kognitivna znanost. Glavno raziskovalno področje so nevrodegenerativne bolezni in kognitivna nevroznanost. Za delo na področju demence mu je predsednik RS podelil državno odličje red zaslug.
Urednik prenosa Klemen Markovčič
Spletni urednik Peter Frank
Tehnična ekipa Blaž Kumše, Dunja Danial, Maja Ikanović
Tehnični producent Grega Peterka
Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2022
Prenos plenarnega predavanja profesorja Zvezdana Pirtoška, predstojnika Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, s Kulturnega bazarja 2022
Nevroznanstvene raziskave zadnjih dveh desetletij vse bolj jasno odkrivajo, da ima umetnost pomemben vpliv na možganske procese – omogoča namreč integracijo čutilnih, pozornostnih, spoznavnih, čustvenih, motoričnih in avtonomnih procesov, kar se fenomenološko lahko prevede v občutenje blagostanja. Pomembno je razumeti, da se ta integracija najbolj učinkovito vzpostavi že v ranem otroštvu, da pa – vzpostavljena in dograjevana – tudi v visoki starosti omogoča blagostanje in višjo kakovost življenja ter preprečuje ali pa odlaga nekatere nevrološke motnje (npr. demenco). Vstop v umetniško delo v opazovalcu ali poustvarjalcu vzbudi tiste nevralne poti, ki so se porajale pri umetniku, s tem pa dograjevanje, spreminjanje in vzpostavljanje novih možganskih povezav; govorimo o procesu nevroplastičnosti. V predavanju se bomo – skozi študije možganov in klinična opazovanja – vprašali, ali v naših možganih obstaja "center za lepo", ali lahko doživljanje čudenja, pretresenosti in občudovanja v umetniškem delu ali pa ustvarjanje pomaga pri zdravljenju nekaterih bolezni, pri premagovanju stresa, pri odkrivanju naše zastrte ustvarjalnosti, pri kakovostnem staranju in ne nazadnje pri gradnji dobre družbe – kako tudi biološki vidik umetnosti kot prepleta možganskih procesov prispeva k blagostanju bivanja.
Profesor Zvezdan Pirtošek je predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Je tudi univerzitetni učitelj na Filozofski in Pedagoški fakulteti ter soustanovitelj srednjeevropskega študija Kognitivna znanost. Glavno raziskovalno področje so nevrodegenerativne bolezni in kognitivna nevroznanost. Za delo na področju demence mu je predsednik RS podelil državno odličje red zaslug.
Urednik prenosa Klemen Markovčič
Spletni urednik Peter Frank
Tehnična ekipa Blaž Kumše, Dunja Danial, Maja Ikanović
Tehnični producent Grega Peterka
Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2022
Tomislav Zajec - intervju ob Radijski igri Treba bi bilo peljati psa na sprehod
Boris in Sabastian Cavazza - intervju ob Radijski igri Treba bi bilo peljati psa na sprehod
Izvedba elektroakustične opere Iden v Mestnem muzeju prinaša zgodbo Kuronske sipine v Litvi, začasnega geografskega pojava pod okriljem Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine. Zgodbo konfliktnih interesov, vpisanih v kuriranje nacionalnih parkov, pa tudi zgodbo o prastarem soočanju človeka z neizogibnim spreminjanjem, prehajanjem, minevanjem. Opera je stkana iz dokumentarnih izjav (pogledi različnih deležnikov od uprave nacionalnega parka in mestne občine do biologov, gozdarjev, turističnih delavcev in prebivalcev sipine), poetičnih zapisov in muzikalnega gradiva, ki je reinterpretacija zvočnih posnetkov s sipine (field recordings).
V recitalu sta vrhunska interpreta umetniške besede, dramska igralca Aleš Valič in Urs Remond, predstavila nekaj pesmi nikoli do konca razkritega pesnika Franceta Prešerna in tenkočutnega začetnika slovenske moderne Ivana Cankarja. Prešernova poezija in pesmi iz Cankarjeve Erotike je bilo moč slišati tako v slovenskem kot nemškem jeziku. V nemški jezik je pesmi prevedel prof. dr. Boštjan Dvořak, slovenski jezikoslovec in prevajalec s Humboldtove univerze v Berlinu. Interpreta je na klavirju spremljal Gregor Jagodič.
Drugo del otvoritvenega koncertnega dogodka Noči v stari Ljubljani na Novem trgu z Big Bandom RTV Slovenija in tremi karizmatičnimi glasbeniškimi osebnostmi, švedsko-slovensko pevko Marino Martensson, slovenskim multiinstrumentalistom Boštjanom Gombačem in slovenskim tolkalistom Ninom Mureškićem.
Nagrajene in odkupljene zgodbe 28. anonimnega natečaja za najboljšo kratko zgodbo, ki ga vsako leto razpisuje 3. program Radia Slovenija – program Ars, so znane. Tretjo nagrado je žirija podelila zgodbi O bližini – njena avtorica je Iva L. Novak. Drugo nagrado je žirija podelila zgodbi V avtobusu nas je bilo kakih osem, napisala pa jo je Polona Campolunghi Pegan. Prvo nagrado je žirija podelila zgodbi Dva tisoč petsto besed. Njena avtorica je Manka Kremenšek Križman.
Vabljeni k poslušanju intervjuja s pisateljico Manko Kremenšek Križman, ki je prejela prvo nagrado na letošnjem natečaju za najboljšo kratko zgodbo programa Ars. Žirijo je prepričala njena zgodba z naslovom Dva tisoč petsto besed, ki obravnava ganljiv odnos med ostarelim očetom in hčerko, ki ga obiskuje v psihiatrični ustanovi.
Otvoritveni koncertni dogodek Noči v stari Ljubljani na Novem trgu z Big Bandom RTV Slovenija in Marino Martensson. V njeni izvedbi poslušajte skladbo Blizu, s katero je lani nastopila na Emi in se uvrstila v finale ter skladbo Fade Away.
Skrajšana ponovitev večera Velika panonska muzika, ki je v okviru oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi počastili spomin na 100. obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Prireditev je potekala 11. junija 2019 v dvorani Kulturnega doma v Beltincih. Vodila sta jo Sanja Rejc in Renato Horvat, vsebinsko pa jo je zasnovala mag. Simona Moličnik.
Tradicionalni literarni večer Društva slovenskih pisateljev, prenos iz Rašice
Priredba temeljnega avantgardističnega dela Ursonate (Prasonata) Kurta Schwittersa. Dogodek so zasnovali Dragan Živadinov, Oktet Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pod vodstvom muzikologinje dr. Tjaše Ribizel, dramski igralec Blaž Šef, bralec Ivan Lotrič in režiser in avtor radijske različice Klemen Markovčič.
Neveljaven email naslov