Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O družini judovskega trgovca iz Murske Sobote, ki v 30. letih 20. stoletja še ne ve, da jih čaka deportacija v Auschwitz, in o zgodbah posameznikov, ki so v svoji samoti prepuščeni lastnim prisluhom zunanjega sveta
Novomeška založba Goga je te dni predstavila sveženj leposlovnih novosti. O avtobiografskih esejih Gorana Vojnovića Zbiralec strahov smo že govorili, med slovenskimi novostmi pa sta še roman Dušana Šarotarja Zvezdna karta in zbirka zgodb Mojce Kumerdej Gluha soba.
Pisatelj in pesnik Dušan Šarotar je že v romanu Biljard v Dobrayu prikazal Mursko Soboto ob koncu druge svetovne vojne in prek lika svojega starega očeta trgovca Franza Schwartza, ki se je edini iz svoje družine vrnil iz Auschwitza, opozoril na usodo prekmurskih Judov. V romanu Zvezdna karta nadaljuje raziskovanje dedove zgodbe in sega še dobro desetletje dlje v preteklost.
Mojca Kumerdej z naslovom zbirke osmih zgodb Gluha soba nakazuje na prostor, ki ne prepušča nobenih zvokov od zunaj, ampak slišiš le svoj srčni utrip. Na človekovo notranjost torej. Pisateljičina domišljija je skoraj neomejena, zgodbe zelo raznovrstne, posamezniki v njih pa v svoji samoti, osamljenosti prepuščeni svojim prisluhom zunanjega sveta.
O družini judovskega trgovca iz Murske Sobote, ki v 30. letih 20. stoletja še ne ve, da jih čaka deportacija v Auschwitz, in o zgodbah posameznikov, ki so v svoji samoti prepuščeni lastnim prisluhom zunanjega sveta
Novomeška založba Goga je te dni predstavila sveženj leposlovnih novosti. O avtobiografskih esejih Gorana Vojnovića Zbiralec strahov smo že govorili, med slovenskimi novostmi pa sta še roman Dušana Šarotarja Zvezdna karta in zbirka zgodb Mojce Kumerdej Gluha soba.
Pisatelj in pesnik Dušan Šarotar je že v romanu Biljard v Dobrayu prikazal Mursko Soboto ob koncu druge svetovne vojne in prek lika svojega starega očeta trgovca Franza Schwartza, ki se je edini iz svoje družine vrnil iz Auschwitza, opozoril na usodo prekmurskih Judov. V romanu Zvezdna karta nadaljuje raziskovanje dedove zgodbe in sega še dobro desetletje dlje v preteklost.
Mojca Kumerdej z naslovom zbirke osmih zgodb Gluha soba nakazuje na prostor, ki ne prepušča nobenih zvokov od zunaj, ampak slišiš le svoj srčni utrip. Na človekovo notranjost torej. Pisateljičina domišljija je skoraj neomejena, zgodbe zelo raznovrstne, posamezniki v njih pa v svoji samoti, osamljenosti prepuščeni svojim prisluhom zunanjega sveta.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled razstava Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev, od 1930 do danes. Svet znotraj prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.
V ljubljanskem Kinodvoru bo nocoj slovenska premiera kratkega filma Sestre, ki je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Posnela ga je Katarina Rešek – Kukla, ki jo poznamo tudi kot glasbenico in režiserko videospotov. Svojo prepoznavno estetiko, pri kateri je v ospredju telesnost, je uspešno prenesla tudi v svoj kratki film; v Sestrah, zgodbi o treh prijateljicah, ki se s patriarhalnim okoljem blokovskega naselja spopadajo tako, da trenirajo borilne veščine in se oblačijo v ohlapna oblačila, zaveznico pa najdejo v transspolni ženski iz sosednjega bloka. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh, Mina Milovanović in Mia Skrbinac.
Ob 30. obletnici samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili občasno razstavo s pomenljivim naslovom Služimo narodu. Obiskovalci naborniški sistem nekdanje socialistične Jugoslavije spoznavajo skozi osebne zgodb ljudi, ki so od leta 1957 pa do 1991 služili v JLA. Na razstavi so predstavljene vojaške izkušnje tudi direktorja muzeja Toneta Kregarja.
Neveljaven email naslov