Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Platforma bo letos 23 programskim vodjem festivalov predstavila uprizoritve okoli 50 ustvarjalcev in ustvarjalk slovenske neodvisne scene
V Mariboru se je s konferenco o decentralizaciji umetnosti začela četrta platforma za internacionalizacijo sodobnih uprizoritvenih praks Trigger. Cilji platforme so med drugim promocija slovenskih umetnikov na mednarodnem trgu, izboljšanje položaja za slovenske producente ter izobraževanje občinstva. Festival se bo nadaljeval v Ljubljani, poleg predstav pa bo ponudil številne pogovore in delavnice.
Platforma Trigger že četrto leto odpira prostor neodvisne produkcije mednarodnim gostom, lokalnim umetnikom pa omogoča stik z mednarodnim okoljem. Ima tri programske stebre, najpomembnejši je gotovo showcase festival, v katerem se predstavi do 10 predstav neodvisne produkcije, za katere menijo, da so najbolj primerne za predstavitev mednarodni javnosti.
Drugi sklop je konferenca o decentralizaciji umetnosti, ki odpira pomembna vprašanja glede dostopnosti neodvisne umetniške produkcije, zato je debata o povezovanju sektorja in izobraževanju mladih še kako pomembna. Decentralizacija umetnosti in gradnja občinstva je namreč eden ključnih ciljev neodvisne scene, saj se , kot so pokazale raziskave, mladi bolj množično izpostavljajo kot odjemalci kulturno-umetniških vsebin.
Alma R. Selimovič iz zavoda Bunker izpostavlja, da raziskave ob tem beležijo upad zanimanja mladih za uprizoritvene umetnosti, kljub dejstvu, da imamo v Sloveniji široko mrežo gledališč. Zato, poudarja, morajo kulturne inštitucije vedno znova iskati programske in organizacijske rešitve, da bi uprizoritvene umetnosti bolj približale mladim.
Tretji sklop platforme Trigger so pogovorni programi, s katerimi naslavljajo pomembne teme, ki so v tem trenutku ključne za mednarodno povezovanje in razvoj neodvisnih uprizoritvenih umetnosti.
Trigger se bo zaključil z delavnico Moč in sprememba, ki jo bo vodila neodvisna producentka in aktivistka Pippa Baley. Govorili bodo o možnostih, da bi kreativni sektor postal gonilna sila družbenih sprememb. Eden glavnih poudarkov bo tema o zlorabah v gledališču, torej o mobingu, spolnih zlorabah in nasilju s pozicije moči.
Platforma bo letos 23 programskim vodjem festivalov predstavila uprizoritve okoli 50 ustvarjalcev in ustvarjalk slovenske neodvisne scene
V Mariboru se je s konferenco o decentralizaciji umetnosti začela četrta platforma za internacionalizacijo sodobnih uprizoritvenih praks Trigger. Cilji platforme so med drugim promocija slovenskih umetnikov na mednarodnem trgu, izboljšanje položaja za slovenske producente ter izobraževanje občinstva. Festival se bo nadaljeval v Ljubljani, poleg predstav pa bo ponudil številne pogovore in delavnice.
Platforma Trigger že četrto leto odpira prostor neodvisne produkcije mednarodnim gostom, lokalnim umetnikom pa omogoča stik z mednarodnim okoljem. Ima tri programske stebre, najpomembnejši je gotovo showcase festival, v katerem se predstavi do 10 predstav neodvisne produkcije, za katere menijo, da so najbolj primerne za predstavitev mednarodni javnosti.
Drugi sklop je konferenca o decentralizaciji umetnosti, ki odpira pomembna vprašanja glede dostopnosti neodvisne umetniške produkcije, zato je debata o povezovanju sektorja in izobraževanju mladih še kako pomembna. Decentralizacija umetnosti in gradnja občinstva je namreč eden ključnih ciljev neodvisne scene, saj se , kot so pokazale raziskave, mladi bolj množično izpostavljajo kot odjemalci kulturno-umetniških vsebin.
Alma R. Selimovič iz zavoda Bunker izpostavlja, da raziskave ob tem beležijo upad zanimanja mladih za uprizoritvene umetnosti, kljub dejstvu, da imamo v Sloveniji široko mrežo gledališč. Zato, poudarja, morajo kulturne inštitucije vedno znova iskati programske in organizacijske rešitve, da bi uprizoritvene umetnosti bolj približale mladim.
Tretji sklop platforme Trigger so pogovorni programi, s katerimi naslavljajo pomembne teme, ki so v tem trenutku ključne za mednarodno povezovanje in razvoj neodvisnih uprizoritvenih umetnosti.
Trigger se bo zaključil z delavnico Moč in sprememba, ki jo bo vodila neodvisna producentka in aktivistka Pippa Baley. Govorili bodo o možnostih, da bi kreativni sektor postal gonilna sila družbenih sprememb. Eden glavnih poudarkov bo tema o zlorabah v gledališču, torej o mobingu, spolnih zlorabah in nasilju s pozicije moči.
Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.
V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.
Vsebine Programa Ars
"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.
Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi
Vsebine Programa Ars
Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.
Neveljaven email naslov