Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Platforma bo letos 23 programskim vodjem festivalov predstavila uprizoritve okoli 50 ustvarjalcev in ustvarjalk slovenske neodvisne scene
V Mariboru se je s konferenco o decentralizaciji umetnosti začela četrta platforma za internacionalizacijo sodobnih uprizoritvenih praks Trigger. Cilji platforme so med drugim promocija slovenskih umetnikov na mednarodnem trgu, izboljšanje položaja za slovenske producente ter izobraževanje občinstva. Festival se bo nadaljeval v Ljubljani, poleg predstav pa bo ponudil številne pogovore in delavnice.
Platforma Trigger že četrto leto odpira prostor neodvisne produkcije mednarodnim gostom, lokalnim umetnikom pa omogoča stik z mednarodnim okoljem. Ima tri programske stebre, najpomembnejši je gotovo showcase festival, v katerem se predstavi do 10 predstav neodvisne produkcije, za katere menijo, da so najbolj primerne za predstavitev mednarodni javnosti.
Drugi sklop je konferenca o decentralizaciji umetnosti, ki odpira pomembna vprašanja glede dostopnosti neodvisne umetniške produkcije, zato je debata o povezovanju sektorja in izobraževanju mladih še kako pomembna. Decentralizacija umetnosti in gradnja občinstva je namreč eden ključnih ciljev neodvisne scene, saj se , kot so pokazale raziskave, mladi bolj množično izpostavljajo kot odjemalci kulturno-umetniških vsebin.
Alma R. Selimovič iz zavoda Bunker izpostavlja, da raziskave ob tem beležijo upad zanimanja mladih za uprizoritvene umetnosti, kljub dejstvu, da imamo v Sloveniji široko mrežo gledališč. Zato, poudarja, morajo kulturne inštitucije vedno znova iskati programske in organizacijske rešitve, da bi uprizoritvene umetnosti bolj približale mladim.
Tretji sklop platforme Trigger so pogovorni programi, s katerimi naslavljajo pomembne teme, ki so v tem trenutku ključne za mednarodno povezovanje in razvoj neodvisnih uprizoritvenih umetnosti.
Trigger se bo zaključil z delavnico Moč in sprememba, ki jo bo vodila neodvisna producentka in aktivistka Pippa Baley. Govorili bodo o možnostih, da bi kreativni sektor postal gonilna sila družbenih sprememb. Eden glavnih poudarkov bo tema o zlorabah v gledališču, torej o mobingu, spolnih zlorabah in nasilju s pozicije moči.
Platforma bo letos 23 programskim vodjem festivalov predstavila uprizoritve okoli 50 ustvarjalcev in ustvarjalk slovenske neodvisne scene
V Mariboru se je s konferenco o decentralizaciji umetnosti začela četrta platforma za internacionalizacijo sodobnih uprizoritvenih praks Trigger. Cilji platforme so med drugim promocija slovenskih umetnikov na mednarodnem trgu, izboljšanje položaja za slovenske producente ter izobraževanje občinstva. Festival se bo nadaljeval v Ljubljani, poleg predstav pa bo ponudil številne pogovore in delavnice.
Platforma Trigger že četrto leto odpira prostor neodvisne produkcije mednarodnim gostom, lokalnim umetnikom pa omogoča stik z mednarodnim okoljem. Ima tri programske stebre, najpomembnejši je gotovo showcase festival, v katerem se predstavi do 10 predstav neodvisne produkcije, za katere menijo, da so najbolj primerne za predstavitev mednarodni javnosti.
Drugi sklop je konferenca o decentralizaciji umetnosti, ki odpira pomembna vprašanja glede dostopnosti neodvisne umetniške produkcije, zato je debata o povezovanju sektorja in izobraževanju mladih še kako pomembna. Decentralizacija umetnosti in gradnja občinstva je namreč eden ključnih ciljev neodvisne scene, saj se , kot so pokazale raziskave, mladi bolj množično izpostavljajo kot odjemalci kulturno-umetniških vsebin.
Alma R. Selimovič iz zavoda Bunker izpostavlja, da raziskave ob tem beležijo upad zanimanja mladih za uprizoritvene umetnosti, kljub dejstvu, da imamo v Sloveniji široko mrežo gledališč. Zato, poudarja, morajo kulturne inštitucije vedno znova iskati programske in organizacijske rešitve, da bi uprizoritvene umetnosti bolj približale mladim.
Tretji sklop platforme Trigger so pogovorni programi, s katerimi naslavljajo pomembne teme, ki so v tem trenutku ključne za mednarodno povezovanje in razvoj neodvisnih uprizoritvenih umetnosti.
Trigger se bo zaključil z delavnico Moč in sprememba, ki jo bo vodila neodvisna producentka in aktivistka Pippa Baley. Govorili bodo o možnostih, da bi kreativni sektor postal gonilna sila družbenih sprememb. Eden glavnih poudarkov bo tema o zlorabah v gledališču, torej o mobingu, spolnih zlorabah in nasilju s pozicije moči.
Po poročanju časnika Delo naj bi Slovenija odpovedala razstavo v Bruslju, s katero naj bi se v poslopju evropskega parlamenta v času predsedovanja svetu EU predstavila Slovenija. Razstavo z naslovom Živimo v vznemirljivih časih pripravlja kustos Marko Košan iz Koroške galerije likovnih umetnosti, na ogled pa naj bi bila predvsem dela avtorjev mlajše generacije, ki se ukvarjajo družbeno aktualnimi temami in drugimi vprašanji sodobnosti. Koroško galerijo je k pripravi razstave po besedah direktorice Andreje Hribernik pred približno tremi meseci povabilo ministrstvo za kulturo, priprave so v polnem teku, za odpoved pa je sama izvedela iz medijev. Poudarila je, da imajo z vsemi avtorji že sklenjene pogodbe, pogodba o izposoji del je sklenjena tudi z Evropskim parlamentom ter dodala, da so v projekt vstopili z zagotovil, da bodo pri pripravi razstave imeli proste roke. Po poročanju Dela naj bi sicer neuradno ministra Simonitija zmotil eden od šestih avtorjev, katerih dela hranijo v stalni zbirki Evropskega parlamenta in ki so jih v Bruslju, kot je v navadi, želeli predstaviti ob razstavi. Za pojasnila glede odpovedi razstave smo se obrnili na Ministrstvo za kulturo, od koder pa nam do sedaj še niso odgovorili.
Skupinsko požvižgavanje je umetnici Lene Lekše prineslo letošnjo nagrado skupine OHO, so sporočili iz zavoda P.A.R.A.S.I.T.E, kjer podeljujejo to osrednjo nagrado za mlade vizualne umetnike pri nas. Žvižganje je spontano, naključno performativno dejanje, ki se praviloma zgodi med drugimi aktivnostmi, pravi umetnica, v okviru galerijskega sistema v epidemičnih razmerah, pa lahko njeno delo razumemo tudi kot rahlo humorno kritično. Ko je namreč konec lanskega leta v ljubljanski galeriji Alkatraz na sprostitev ukrepov čakala njena razstava, je umetnica organizirala spletni dogodek, v katerem je povabila k skupinskemu žvižganju.
V sobotnem terminu Sedmi pečat na naši nacionalni televiziji si lahko ogledate film Lepi fant – delo izpred treh let, posneto po resničnih dogodkih, v katerem Timothée Chalamet odigra fanta iz družine višjega družbenega sloja v Ameriki, ki jo sooči s svojo odvisnostjo od drog. Odvisnost od prepovedanih substanc pa je nekaj, kar filmi obravnavajo pogosto – predvsem v žanru drame – z nekaj najbolj znanimi primeri se lahko seznanite v besedilu Gorazda Trušnovca.
Prihodnji teden bo v tradicionalnem terminu festivala v Cannesu (ki so ga sicer prestavili na julij) potekalo srečanje producentov »na potezi«. Tako kot lani, ko je bila med mladimi producenti izbrana tudi Marina Gumzi, bo srečanje spet potekalo na daljavo: svoje trenutne projekte bo predstavilo 20 izbranih evropskih producentov; med njimi je v letošnjem izboru več kot polovica žensk in znova slovenski predstavnik. To je producent Andraž Jerič, eden od ustanovnih članov filmskega društva Temporama, kjer od leta 2013 dela kot producent in vodja razvoja projektov. Po vrsti kratkih in eksperimentalnih videov, glasbenih videospotov in prve sezone spletne serije V dvoje je v letu 2018 produciral Temporamin prvi celovečerni film Posledice, ki je imel uspešno mednarodno pot vse od svetovne premiere na festivalu v Torontu. V pogovoru z Urbanom Tarmanom je Andraž Jerič pojasnil, katere film razvija trenutno in kako utegne pandemija preoblikovati film in kino.
V Art kino mreži Slovenije se je – ponekod v živo, drugje prek spleta - zavrtel dokumentarec o enem najbolj znanih imen v svetu fotografije, Helmutu Newtonu, ki je v svoj objektiv lovil lepe in slavne, filmske in modne ikone, tudi politike; vselej v provokativnih, pogosto eksplicitnih pozah in z veliko golote. Newton je tudi za modne revije, na primer za Vogue, ustvarjal dela, ki so družbi nastavljala ogledalo in so dala misliti – na primer fotografije z mrtvimi piščanci v visokih petah, s svojim ustvarjanjem pa je izzval tudi veliko zgražanja. V dokumentarcu Helmut Newton: lepe in poredne se ga spominjajo slavne ženske, ki so stale pred njegovo kamero – Isabella Rossellini, Grace Jones in druge. Razmislek o filmu je pripravil Matic Majcen
Letos mineva 200 let od kongresa zavezništva Svete alianse v Ljubljani, ki je našo deželo Kranjsko postavil ob bok državam, ki so krojile tedanjo zgodovino. Še danes se ga v prestolnici spominjamo z imeni, kot so Kongresni trg, Cesta dveh cesarjev in Ruski car. Ob 200. obletnici kongresa Svete alianse je potekala mednarodna spletna konferenca Kongres po kongresu v organizaciji ZRC SAZU, Slovenske matice in Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani.
Z današnjim dnem se odpira tudi kultura. Kulturne ustanove, kot so knjižnice, muzeji, arhivi in galerije bodo število obiskovalcev določale glede na kvadraturo in število oseb. Za kulturne prireditve, kot so glasba, balet, ples, gledališče in kinodvorane v zaprtih javnih prostorih in na prostem morajo organizatorji zagotoviti sedišča, ki so lahko polovično zasedena.
Oddajo Glasba 20. stoletja tokrat namenjamo glasbi, ki je nastala v Združenih državah Amerike. Umetniška glasba je v Združenih državah v 20. stoletju prehodila svojo pot, dosti bolj umirjeno kot na stari celini, ki so jo ves čas pretresale revolucionarne spremembe na vseh umetniških področjih. Nezavezanost zgodovinskemu napredku in estetskim tokovom preteklih obdobij je ameriškim skladateljem omogočala, da so bili pri komponiranju slogovno neobremenjeni in svobodnejši. V kratkem pregledu ameriške glasbene ustvarjalnosti v 20. stoletju bomo poslušali glasbo Henryja Cowella, Louja Harrisona, Mortona Feldmana in Miltona Babbitta.
Kvintet solistov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija bo na radijskem koncertu predstavil tri dela za harfo v komornih zasedbah s flavto in z godali: violino, violo in violončelom. Nastopili bodo ugledni komorni glasbeniki, ki so solisti orkestra: to so flavtistka Irena Rovtar, diplomantka študija flavte na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorici Karolini Šantl-Zupan, violinistka in koncertna mojstrica Kana Matsui, ki je študirala violino na visoki šoli za glasbo v Tokiu, nato diplomirala na visoki šoli za glasbo v Lozáni in magistrirala na konservatoriju dunajske zasebne univerze, violistka Gea Pantner Volfand je končala podiplomski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Miletu Kosiju, prvi violončelist orkestra Igor Mitrović se je po diplomi iz violončela pri profesorju Milošu Mlejniku na Akademiji za glasbo v Ljubljani, izpopolnjeval na Akademiji za glasbo v Baslu, ter harfistka Sofia Ristić, ki se je po študiju pri profesorici Patrizii Tassini na glasbenem konservatoriju v Vidmu izobraževala pri francoskem profesorju Fabriceu Pierru. Pet solistov se bo posvetilo izvedbam treh komornih del iz bogate francoske glasbene zakladnice - treh različnih obdobij 20. stoletja.
V Slovenski filharmoniji se bo ob pol osmih zvečer začel letošnji koncertni abonma Tutti Akademije za glasbo. Ta je po premoru, ko zaradi preventivnih ukrepov niso smeli organizirati koncertov, svojo koncertno sezono letos zamaknila in jo namesto januarja začenja šele danes, kljub temu pa nas do septembra čaka še veliko zanimivih koncertov.
V oddaji Glasba 20. stoletja tokrat poslušamo glasbo Ottorina Respighija, enega osrednjih italijanskih simfonikov prve polovice dvajsetega stoletja. Ottorina Respighija po glasbenem slogu uvrščamo blizu impresionizmu Debussyja in Ravela, njegova največja skladateljska zasluga pa je obnova italijanske simfonične glasbe. Pri tem se je zgledoval tako po sodobnem svetu kot po glasbenih arhaizmih svoje domovine.
Neveljaven email naslov