Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Platforma bo letos 23 programskim vodjem festivalov predstavila uprizoritve okoli 50 ustvarjalcev in ustvarjalk slovenske neodvisne scene
V Mariboru se je s konferenco o decentralizaciji umetnosti začela četrta platforma za internacionalizacijo sodobnih uprizoritvenih praks Trigger. Cilji platforme so med drugim promocija slovenskih umetnikov na mednarodnem trgu, izboljšanje položaja za slovenske producente ter izobraževanje občinstva. Festival se bo nadaljeval v Ljubljani, poleg predstav pa bo ponudil številne pogovore in delavnice.
Platforma Trigger že četrto leto odpira prostor neodvisne produkcije mednarodnim gostom, lokalnim umetnikom pa omogoča stik z mednarodnim okoljem. Ima tri programske stebre, najpomembnejši je gotovo showcase festival, v katerem se predstavi do 10 predstav neodvisne produkcije, za katere menijo, da so najbolj primerne za predstavitev mednarodni javnosti.
Drugi sklop je konferenca o decentralizaciji umetnosti, ki odpira pomembna vprašanja glede dostopnosti neodvisne umetniške produkcije, zato je debata o povezovanju sektorja in izobraževanju mladih še kako pomembna. Decentralizacija umetnosti in gradnja občinstva je namreč eden ključnih ciljev neodvisne scene, saj se , kot so pokazale raziskave, mladi bolj množično izpostavljajo kot odjemalci kulturno-umetniških vsebin.
Alma R. Selimovič iz zavoda Bunker izpostavlja, da raziskave ob tem beležijo upad zanimanja mladih za uprizoritvene umetnosti, kljub dejstvu, da imamo v Sloveniji široko mrežo gledališč. Zato, poudarja, morajo kulturne inštitucije vedno znova iskati programske in organizacijske rešitve, da bi uprizoritvene umetnosti bolj približale mladim.
Tretji sklop platforme Trigger so pogovorni programi, s katerimi naslavljajo pomembne teme, ki so v tem trenutku ključne za mednarodno povezovanje in razvoj neodvisnih uprizoritvenih umetnosti.
Trigger se bo zaključil z delavnico Moč in sprememba, ki jo bo vodila neodvisna producentka in aktivistka Pippa Baley. Govorili bodo o možnostih, da bi kreativni sektor postal gonilna sila družbenih sprememb. Eden glavnih poudarkov bo tema o zlorabah v gledališču, torej o mobingu, spolnih zlorabah in nasilju s pozicije moči.
Platforma bo letos 23 programskim vodjem festivalov predstavila uprizoritve okoli 50 ustvarjalcev in ustvarjalk slovenske neodvisne scene
V Mariboru se je s konferenco o decentralizaciji umetnosti začela četrta platforma za internacionalizacijo sodobnih uprizoritvenih praks Trigger. Cilji platforme so med drugim promocija slovenskih umetnikov na mednarodnem trgu, izboljšanje položaja za slovenske producente ter izobraževanje občinstva. Festival se bo nadaljeval v Ljubljani, poleg predstav pa bo ponudil številne pogovore in delavnice.
Platforma Trigger že četrto leto odpira prostor neodvisne produkcije mednarodnim gostom, lokalnim umetnikom pa omogoča stik z mednarodnim okoljem. Ima tri programske stebre, najpomembnejši je gotovo showcase festival, v katerem se predstavi do 10 predstav neodvisne produkcije, za katere menijo, da so najbolj primerne za predstavitev mednarodni javnosti.
Drugi sklop je konferenca o decentralizaciji umetnosti, ki odpira pomembna vprašanja glede dostopnosti neodvisne umetniške produkcije, zato je debata o povezovanju sektorja in izobraževanju mladih še kako pomembna. Decentralizacija umetnosti in gradnja občinstva je namreč eden ključnih ciljev neodvisne scene, saj se , kot so pokazale raziskave, mladi bolj množično izpostavljajo kot odjemalci kulturno-umetniških vsebin.
Alma R. Selimovič iz zavoda Bunker izpostavlja, da raziskave ob tem beležijo upad zanimanja mladih za uprizoritvene umetnosti, kljub dejstvu, da imamo v Sloveniji široko mrežo gledališč. Zato, poudarja, morajo kulturne inštitucije vedno znova iskati programske in organizacijske rešitve, da bi uprizoritvene umetnosti bolj približale mladim.
Tretji sklop platforme Trigger so pogovorni programi, s katerimi naslavljajo pomembne teme, ki so v tem trenutku ključne za mednarodno povezovanje in razvoj neodvisnih uprizoritvenih umetnosti.
Trigger se bo zaključil z delavnico Moč in sprememba, ki jo bo vodila neodvisna producentka in aktivistka Pippa Baley. Govorili bodo o možnostih, da bi kreativni sektor postal gonilna sila družbenih sprememb. Eden glavnih poudarkov bo tema o zlorabah v gledališču, torej o mobingu, spolnih zlorabah in nasilju s pozicije moči.
Vsebine Programa Ars
Z res dolgimi stripi, ki v besedi in sliki poučno in hudomušno upodobijo našo preteklost, rad postreže eden glavnih slovenskih striparjev Zoran Smiljanić. S sinom, zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem sta ob letošnji 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu pripravila 110 strani dolg zgodovinsko tematski strip Črni plamen. V njem podobo Trsta spremljamo vse od odprtja Narodnega doma leta 1904, ki je postal osrednji družabni in kulturni center tržaških Slovanov, torej ne le Slovencev. Napetost, ki se je tudi z izgredi kazala že leta prej, se stopnjuje do dogodka, ki mu pravijo tudi ognjeni krst fašizma. Ob 19.30 so v Narodni dom prinesli petrolej in bencin ter ju začeli polivati po kavarni in restavraciji, je opis ob podobah razbitih stekel, plamenov in dima. Zoran in Ivan Smiljanić sta zgodbo o požigu umestila v širši zgodovinski in družbeni okvir. Strip Črni plamen je točno ob stoti obletnici požiga 13. julija letos izšel v knjižni obliki v sozaložništvu Založbe ZRC in Primorskega dnevnika iz Trsta. V tem in v tedniku Mladina pa izhaja v nadaljevanjih.
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je v Salzburgu prejel državno nagrado za evropsko književnost, ki jo Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemščini. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature navedla, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. Glede zablod v obdobju koronavirusa pa je Jančar povedal, da je precej optimističen. Med najbolje sprejetimi Jančarjevimi knjigami v nemškem govornem prostoru je sicer njegov zadnji prevedeni roman In ljubezen tudi. Prav ta naj bi tudi po njegovem mnenju največ prispeval k nagradi, ki se podeljuje za celoten opus. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira pogled tudi v del avstrijske zgodovine. Ker se Jančar v svojih knjigah ozira na večje zgodovinske mejnike, v romanu Galjot tudi na kugo v 17. stoletju, ga številni v tem času sprašujejo, kako gleda na obdobje koronavirusa. Jančar je optimist, saj se bomo po njegovem tega časa spominjali po tem, kako solidarni smo bili. Glede Evropske unije pa ne verjame, da bi se jo dalo zrušiti z zapiranjem mej in drugimi dejavniki v obdobju virusa.
Beseda kultura je na ministrstvu za kulturo napisana narobe, pravijo protestniki. Kulturi daje premajhno težo, zato so ji dodali tri klicaje. Z njimi napovedujejo tudi stopnjevanje protestov jeseni, vendar ne v smislu povečevanja nasilja, ampak pritiska civilne družbe. Sprožilec 6. protestne akcije, ki so jo pri Aktivu delavk in delavcev v kulturi poimenovali Mali poletni rebalans za ministra – Korektura, pa je bil intervju ministra za kulturo Vaska Simonitija za tednik Demokracija.
Neveljaven email naslov