Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Platforma bo letos 23 programskim vodjem festivalov predstavila uprizoritve okoli 50 ustvarjalcev in ustvarjalk slovenske neodvisne scene
V Mariboru se je s konferenco o decentralizaciji umetnosti začela četrta platforma za internacionalizacijo sodobnih uprizoritvenih praks Trigger. Cilji platforme so med drugim promocija slovenskih umetnikov na mednarodnem trgu, izboljšanje položaja za slovenske producente ter izobraževanje občinstva. Festival se bo nadaljeval v Ljubljani, poleg predstav pa bo ponudil številne pogovore in delavnice.
Platforma Trigger že četrto leto odpira prostor neodvisne produkcije mednarodnim gostom, lokalnim umetnikom pa omogoča stik z mednarodnim okoljem. Ima tri programske stebre, najpomembnejši je gotovo showcase festival, v katerem se predstavi do 10 predstav neodvisne produkcije, za katere menijo, da so najbolj primerne za predstavitev mednarodni javnosti.
Drugi sklop je konferenca o decentralizaciji umetnosti, ki odpira pomembna vprašanja glede dostopnosti neodvisne umetniške produkcije, zato je debata o povezovanju sektorja in izobraževanju mladih še kako pomembna. Decentralizacija umetnosti in gradnja občinstva je namreč eden ključnih ciljev neodvisne scene, saj se , kot so pokazale raziskave, mladi bolj množično izpostavljajo kot odjemalci kulturno-umetniških vsebin.
Alma R. Selimovič iz zavoda Bunker izpostavlja, da raziskave ob tem beležijo upad zanimanja mladih za uprizoritvene umetnosti, kljub dejstvu, da imamo v Sloveniji široko mrežo gledališč. Zato, poudarja, morajo kulturne inštitucije vedno znova iskati programske in organizacijske rešitve, da bi uprizoritvene umetnosti bolj približale mladim.
Tretji sklop platforme Trigger so pogovorni programi, s katerimi naslavljajo pomembne teme, ki so v tem trenutku ključne za mednarodno povezovanje in razvoj neodvisnih uprizoritvenih umetnosti.
Trigger se bo zaključil z delavnico Moč in sprememba, ki jo bo vodila neodvisna producentka in aktivistka Pippa Baley. Govorili bodo o možnostih, da bi kreativni sektor postal gonilna sila družbenih sprememb. Eden glavnih poudarkov bo tema o zlorabah v gledališču, torej o mobingu, spolnih zlorabah in nasilju s pozicije moči.
Platforma bo letos 23 programskim vodjem festivalov predstavila uprizoritve okoli 50 ustvarjalcev in ustvarjalk slovenske neodvisne scene
V Mariboru se je s konferenco o decentralizaciji umetnosti začela četrta platforma za internacionalizacijo sodobnih uprizoritvenih praks Trigger. Cilji platforme so med drugim promocija slovenskih umetnikov na mednarodnem trgu, izboljšanje položaja za slovenske producente ter izobraževanje občinstva. Festival se bo nadaljeval v Ljubljani, poleg predstav pa bo ponudil številne pogovore in delavnice.
Platforma Trigger že četrto leto odpira prostor neodvisne produkcije mednarodnim gostom, lokalnim umetnikom pa omogoča stik z mednarodnim okoljem. Ima tri programske stebre, najpomembnejši je gotovo showcase festival, v katerem se predstavi do 10 predstav neodvisne produkcije, za katere menijo, da so najbolj primerne za predstavitev mednarodni javnosti.
Drugi sklop je konferenca o decentralizaciji umetnosti, ki odpira pomembna vprašanja glede dostopnosti neodvisne umetniške produkcije, zato je debata o povezovanju sektorja in izobraževanju mladih še kako pomembna. Decentralizacija umetnosti in gradnja občinstva je namreč eden ključnih ciljev neodvisne scene, saj se , kot so pokazale raziskave, mladi bolj množično izpostavljajo kot odjemalci kulturno-umetniških vsebin.
Alma R. Selimovič iz zavoda Bunker izpostavlja, da raziskave ob tem beležijo upad zanimanja mladih za uprizoritvene umetnosti, kljub dejstvu, da imamo v Sloveniji široko mrežo gledališč. Zato, poudarja, morajo kulturne inštitucije vedno znova iskati programske in organizacijske rešitve, da bi uprizoritvene umetnosti bolj približale mladim.
Tretji sklop platforme Trigger so pogovorni programi, s katerimi naslavljajo pomembne teme, ki so v tem trenutku ključne za mednarodno povezovanje in razvoj neodvisnih uprizoritvenih umetnosti.
Trigger se bo zaključil z delavnico Moč in sprememba, ki jo bo vodila neodvisna producentka in aktivistka Pippa Baley. Govorili bodo o možnostih, da bi kreativni sektor postal gonilna sila družbenih sprememb. Eden glavnih poudarkov bo tema o zlorabah v gledališču, torej o mobingu, spolnih zlorabah in nasilju s pozicije moči.
Dr. Miha Kovač je redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo ljubljanske Filozofske fakultete. Z njim smo pretresali knjige in teme, ki jih bere v času epidemije. Med njimi so točke preloma, umetna inteligenca, digitalni nadzor in družbene posledice naštetega.
Pisatelj, prevajalec, urednik in profesor Andrej Blatnik spremlja in soustvarja literaturo tudi v dneh koronavirusa. Več o založniškem in univerzitetnem utripu ter ustvarjanju v teh drugačnih dneh, pa tudi o dilemi po koncu epidemije je povedal v kratkem pogovoru.
V Slovenskih goricah, na Tratah, v obmejnem kraju z več zaselki, Mura ne ločuje le ljudi dveh držav, Slovenijo in Avstrijo. V tej slikoviti, gričevnati pokrajini, kjer se širijo polja in raste trta, skoraj povsem opuščen stoji grad Cmurek, v katerem so se ljudje desetletja, ko je bila tam še enota Socialnovarstvenega Zavoda Hrastovec, delili na nore in normalne. V nekdanji ustanovi, v kateri so bili oskrbovanci dolga desetletja ograjeni od sveta, je zaživel Muzej norosti. Domačini s Trat, ki so bili z ustanovo zelo povezani, želijo ohraniti to temno zapuščino preteklosti in ji dati novo vsebino, skupaj s prostovoljci z obeh strani meje namreč delujejo v prav posebnem zavodu in skupnosti. Muzej norosti je tudi naslov dokumentarnega filma, ki si ga bo nocoj ob 20:20 mogoče premierno ogledati na 1. programu Televizije Slovenija. V filmu Muzej norosti poleg domačinov, nekdanjih oskrbovancev zaposlenih v gradu Cmurek, literatov in drugih, sodelujejo tudi predstavniki stroke, ki opominjajo, da dandanes takih totalnih ustanov ne potrebujemo več. Magda Tušar se je z režiserjem filma Amirjem Muratovićem o vsebini filma že pogovarjala v oddaji Kulturni fokus, v kateri spremljamo tudi zgodbe o tem živečih ljudeh in portretu samega kraja.
Bodo nova, digitalna vrata, skozi katera kultura zdaj vstopa v naše življenje, ostala odprta tudi, ko vse hudo mine? In kako bo to spremenilo svet? Če se gledališče od filma loči prav po živosti izkušnje, pa je oder na zaslonu prav gotovo boljši kot noben oder. In oder lahko postane kar domači kavč. V ljubljanski Drami so 18. marca ob 116. obletnici rojstva našega pesnika Srečka Kosovela začeli novo programsko platformo "Drama od doma". V mesecu slovenske dramatike pa bo nocoj na tretjem programu, programu ARS, ob 22h in pet minut nova radijska igra z naslovom Tih vdih Nejca Gazvode v priredbi Maše Pelko. V njej nastopajo igralci: Jana Zupančič, Lara Wolf, Mirjam Korbar, Jure Henigman, Ajda Smrekar, Matej Puc in Vesna Pernarčič. Glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, lektorica je bila Maja Cerar, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Radijski Tih vdih je režiral Alen Jelen, dramaturginja je bila Vilma Štritof.
V nagovoru nadškof Stanislav Zore poziva ljudi, naj še naprej dosledno spoštujejo ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Izraža veliko zahvalo vsem, ki v teh dneh požrtvovalno skrbijo in delajo, da družba normalno deluje.
V Mariboru bi moral te dni do 29. marca, potekati 3. Festival sprehodov. Iz znanih razlogov so ga v Društvu Hiša! prestavili za nedoločen čas. Ker pa se zavedajo, da v teh dneh potrebujemo nekaj sprostitve in počitka od vsebin, ki jih zaznamuje novi koronavirus, so sprehode pripravili v virtualni obliki z naslovom Festival sprehodov od doma. Prispevek Irene Kodrič Cizerl.
27. marec je svetovni dan gledališča. V teh čudnih časih ponuja drugačen premislek kot sicer. Kaj nam pomeni, koliko ga pogrešamo? O tem govorita slovenska in mednarodna poslanica. Drugo je napisal pakistanski dramatik Šahid Nadim, slovenska poslanica pa je tokrat pesem Saše Pavček, ki je tudi gostja našega pogovora. Pripravila ga je Tadeja Krečič
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je letošnji prejemnik avstrijske državne nagrade za evropsko književnost, nagrade, ki jo za Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemškem jeziku. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature zapisala, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. K izbiri Draga Jančarja, »velikega pripovednika, kronista in humanista«, kot ga imenuje utemeljitev, je pa njegovih dobro sprejetih romanih Galjot in To noč sem jo videl ter po odmevni esejistiki vsekakor pripomogel tudi lani objavljeni prevod romana In ljubezen tudi. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira tudi pogled v del avstrijske zgodovine in s tem sega na isto področje, kot sta v svojih delih Florjan Lipuš in Maja Haderlap, dobitnika lanske in predlanske avstrijske državne nagrade, enakovredne recimo slovenski Prešernovi nagradi. V Franciji je tik pred izidom roman Galjot, postavljen v 17. stoletje v času kuge. Najdlje pa je Drago Jančar prevajan v nemščino, evropsko nagrado za kratko prozo Augsburg je prejel že pred dobrimi 25 leti, pozneje še Herderjevo nagrado in nagrado Jean Amery. O prestižnosti avstrijske državne nagrade za evropsko književnost pa veliko povejo že imena prejšnjih nagrajencev: lani je bil to Michel Houellebecq, predlani Zadie Smith, leto poprej Karl Ove Knausgard, še nekaj let prej pa poznejši nobelovec Patrick Modiano.
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je letošnji prejemnik avstrijske državne nagrade za evropsko književnost, nagrade, ki jo za Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemškem jeziku. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature zapisala, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. K izbiri Draga Jančarja, »velikega pripovednika, kronista in humanista«, kot ga imenuje utemeljitev, je pa njegovih dobro sprejetih romanih Galjot in To noč sem jo videl ter po odmevni esejistiki vsekakor pripomogel tudi lani objavljeni prevod romana In ljubezen tudi. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira tudi pogled v del avstrijske zgodovine in s tem sega na isto področje, kot sta v svojih delih Florjan Lipuš in Maja Haderlap, dobitnika lanske in predlanske avstrijske državne nagrade, enakovredne recimo slovenski Prešernovi nagradi. V Franciji je tik pred izidom roman Galjot, postavljen v 17. stoletje v času kuge. Najdlje pa je Drago Jančar prevajan v nemščino, evropsko nagrado za kratko prozo Augsburg je prejel že pred dobrimi 25 leti, pozneje še Herderjevo nagrado in nagrado Jean Amery. O prestižnosti avstrijske državne nagrade za evropsko književnost pa veliko povejo že imena prejšnjih nagrajencev: lani je bil to Michel Houellebecq, predlani Zadie Smith, leto poprej Karl Ove Knausgard, še nekaj let prej pa poznejši nobelovec Patrick Modiano.
Parlamentarni odbor za kulturo je v petek potrdil novega ministra za kulturo, Vaska Simonitija. Simoniti, ki je bil kulturni minister tudi v prvi Janševi vladi med letoma 2004 in 2008, je napovedal, da se bo posvetil pripravi Nacionalnega programa za kulturo, strateškega dokumenta kulturne politike. Letos mineva tretje leto, odkar slovenska kultura nima programa, ki si ga je tudi prejšnji minister Zoran Poznič postavil med prednostne naloge in novi vladi zapustil osnutek njegovega predloga. Razprava odbora se ni izognila posledicam epidemije koronavirusa, zaradi katere so do nadaljnjega vrata zaprle kulturne ustanove po vsej Sloveniji, medtem pa so številni samozaposleni ostali brez naročil. Več v prispevku.
Da bi zajezili širjenje koronavirusa, so od torka do nadaljnjega prepovedane prireditve v zaprtih prostorih z več kot 100 udeleženci. Inšpekcijska služba Ministrstva za zdravje spremlja razmere na terenu 24 ur na dan in v primeru kršitev izdaja globe. V kulturnih ustanovah in podjetjih se ves teden vrstijo odpovedi napovedanih dogodkov. V svetu založništva in literature odpovedujejo promocijske dejavnosti, odpovedani so dogodki v knjižnicah, medtem ko kinodvorane ter galerije in muzeji ostajajo odprti. Omogočeni so ogledi razstav posameznim obiskovalcem oziroma manjšim skupinam. Kulturne ustanove ob kriznem dogajanju, ki je v zadnjih dnem zajelo kulturno dogajanje pri nas, pričakujejo zajetno finančno škodo.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov