Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zaključek 52. Tedna slovenske drame

09.04.2022

V Prešernovem gledališču Kranj se je sklenil 52. Teden slovenske drame. Sklepna slovesnost je potekala v znamenju podeljevanja nagrad, tako strokovnih žirij kot občinstva. Letošnjo Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo je prejela Katarina Morano, za besedilo Usedline, ki ga lahko v uprizoritvi v tej sezoni gledamo na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo po izboru žirije pa je prejela uprizoritev Solo Nine Rajić Kranjac in ekipe ustvarjalcev, ki je nastala v koprodukciji Zavoda Maska in Slovenskega mladinskega gledališča.

Zaključek 52. Tedna slovenske drame

V Prešernovem gledališču Kranj se je sklenil 52. Teden slovenske drame. Sklepna slovesnost je potekala v znamenju podeljevanja nagrad, tako strokovnih žirij kot občinstva.
52. teden slovenske drame je v nekaj manj kot dveh tednih prikazal, po mnenju selektorja Roka Andresa, najboljše uprizoritve različnih dramskih zvrsti in pisav za oder, slovenskih dramskih piscev in pisateljic.
Strokovna žirija je nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo podelilo Katarini Morano za besedilo Usedline, ki je po njihovem mnenju "dokument nekega življenja, njegov odtis, pri katerem izstopajo malenkosti in podrobnosti, ki se nemara ne zdijo pomembne, vendar se postopoma usedajo na dno naše biti in nas definirajo in konstituirajo kot osebnosti."
Nagrado za mladega dramatika je žirija podelila Eli Božič, za besedilo Interpretacija Sanje, ki svojo snov zajema iz življenjskih okolij mlade generacije, razpete med mediatizirano realnostjo svetovnega spleta in v realnosti obstoječo družbo.
Šeligovo nagrado je prejela predstava Solo, v avtorstvu Nine Rajić Kranjac in ekipe, ki je, po besedah žirije, "kompleksen in polnokrven dogodek srečanja skupnosti. Te skupnosti uprizoritev ne predpostavlja, ampak jo nenehno preobrača, ukinja in na novo vzpostavlja. Po vsebini in izrazu je zelo pogumna in gledališko inventivna." Za soustvarjanje v tej predstavi so nagrado za najboljšega igralca podelili Benjaminu Krnetiću. Nagrado za najboljšo igralko je prejela Marjuta Slamič za vlogo Bogdane v uprizoritvi jerebika, štrudelj, ples pa še kaj Simone Semenič v režiji Jureta Novaka.
Žirija je uprizoritvi Under construction, v režiji Aljoše Lovrića Krapeža in produkciji Gledališča Glej podelila posebno nagrado Tedna slovenske drame za kreacijo, ki inventivno povezuje različne gledališke jezike.
Nagrado občinstva je prejela uprizoritev In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek, v režiji Matjaža Bergerja in soprodukciji Anton Podbevšek Teatra in Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica.
Na Tednu slovenske drame je že vrsto let dejavno Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Z vrsto okroglih miz in sorodnih dejavnosti, vsako leto pa ob koncu festivalu podelijo tudi nagrade društva. Nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo letos podeljujejo Alji Predan, dramaturginji in teatrologinji, prevajalki, urednici, nekdanji direktorici festivala Borštnikovo srečanje, poznani in uveljavljeni dramaturginji doma in na tujem, katere kontinuirani dramaturško delo se razpenja čez več kot štiri desetletja.
Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je nagrado Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih podelilo Petri Vidali. "… nosilka Stritarjeve nagrade in Glazerjeve listine, v letih 2016 in 2017 selektorica Festivala Borštnikovo srečanje, v zadnjem desetletju opozarja nase s profilirano in slogovno izbrušeno kritiko predstav. Njeni zapisi ob gledaliških in lutkovnih predstavah, večkrat pa tudi ob zdrsih in zablodah slovenske kulturne politike, so smeli in sveži v svoji natančno usmerjeni, odločni angažirani noti. Subtilni mehanizem njene refleksije je vselej tehten in hkrati suvereno igriv, brez igre v ozadju," so med drugim zapisali v utemeljitvi.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Zaključek 52. Tedna slovenske drame

09.04.2022

V Prešernovem gledališču Kranj se je sklenil 52. Teden slovenske drame. Sklepna slovesnost je potekala v znamenju podeljevanja nagrad, tako strokovnih žirij kot občinstva. Letošnjo Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo je prejela Katarina Morano, za besedilo Usedline, ki ga lahko v uprizoritvi v tej sezoni gledamo na odru Mestnega gledališča ljubljanskega, Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo po izboru žirije pa je prejela uprizoritev Solo Nine Rajić Kranjac in ekipe ustvarjalcev, ki je nastala v koprodukciji Zavoda Maska in Slovenskega mladinskega gledališča.

Zaključek 52. Tedna slovenske drame

V Prešernovem gledališču Kranj se je sklenil 52. Teden slovenske drame. Sklepna slovesnost je potekala v znamenju podeljevanja nagrad, tako strokovnih žirij kot občinstva.
52. teden slovenske drame je v nekaj manj kot dveh tednih prikazal, po mnenju selektorja Roka Andresa, najboljše uprizoritve različnih dramskih zvrsti in pisav za oder, slovenskih dramskih piscev in pisateljic.
Strokovna žirija je nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo podelilo Katarini Morano za besedilo Usedline, ki je po njihovem mnenju "dokument nekega življenja, njegov odtis, pri katerem izstopajo malenkosti in podrobnosti, ki se nemara ne zdijo pomembne, vendar se postopoma usedajo na dno naše biti in nas definirajo in konstituirajo kot osebnosti."
Nagrado za mladega dramatika je žirija podelila Eli Božič, za besedilo Interpretacija Sanje, ki svojo snov zajema iz življenjskih okolij mlade generacije, razpete med mediatizirano realnostjo svetovnega spleta in v realnosti obstoječo družbo.
Šeligovo nagrado je prejela predstava Solo, v avtorstvu Nine Rajić Kranjac in ekipe, ki je, po besedah žirije, "kompleksen in polnokrven dogodek srečanja skupnosti. Te skupnosti uprizoritev ne predpostavlja, ampak jo nenehno preobrača, ukinja in na novo vzpostavlja. Po vsebini in izrazu je zelo pogumna in gledališko inventivna." Za soustvarjanje v tej predstavi so nagrado za najboljšega igralca podelili Benjaminu Krnetiću. Nagrado za najboljšo igralko je prejela Marjuta Slamič za vlogo Bogdane v uprizoritvi jerebika, štrudelj, ples pa še kaj Simone Semenič v režiji Jureta Novaka.
Žirija je uprizoritvi Under construction, v režiji Aljoše Lovrića Krapeža in produkciji Gledališča Glej podelila posebno nagrado Tedna slovenske drame za kreacijo, ki inventivno povezuje različne gledališke jezike.
Nagrado občinstva je prejela uprizoritev In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek, v režiji Matjaža Bergerja in soprodukciji Anton Podbevšek Teatra in Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica.
Na Tednu slovenske drame je že vrsto let dejavno Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Z vrsto okroglih miz in sorodnih dejavnosti, vsako leto pa ob koncu festivalu podelijo tudi nagrade društva. Nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo letos podeljujejo Alji Predan, dramaturginji in teatrologinji, prevajalki, urednici, nekdanji direktorici festivala Borštnikovo srečanje, poznani in uveljavljeni dramaturginji doma in na tujem, katere kontinuirani dramaturško delo se razpenja čez več kot štiri desetletja.
Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je nagrado Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih podelilo Petri Vidali. "… nosilka Stritarjeve nagrade in Glazerjeve listine, v letih 2016 in 2017 selektorica Festivala Borštnikovo srečanje, v zadnjem desetletju opozarja nase s profilirano in slogovno izbrušeno kritiko predstav. Njeni zapisi ob gledaliških in lutkovnih predstavah, večkrat pa tudi ob zdrsih in zablodah slovenske kulturne politike, so smeli in sveži v svoji natančno usmerjeni, odločni angažirani noti. Subtilni mehanizem njene refleksije je vselej tehten in hkrati suvereno igriv, brez igre v ozadju," so med drugim zapisali v utemeljitvi.


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov