Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Plečnikovem letu, ko praznujemo 150. obletnico arhitektovega rojstva, je mogoče spoznavati Plečnikovo delo na dveh razstavah starih fotografij. V Mali galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo Plečnikova Ljubljana na starih fotografijah, ki je nastala v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. V Slovenskem etnografskem muzeju pa je na ogled razstava Zlata doba Plečnikove arhitekture.Foto: Vekoslav Kramarič / arhiv SEM
Razstavi v Cankarjevem domu in Slovenskem etnografskem muzeju
V Plečnikovem letu, ko praznujemo 150. obletnico arhitektovega rojstva, je mogoče spoznavati Plečnikovo delo na dveh razstavah starih fotografij. V Mali galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo Plečnikova Ljubljana na starih fotografijah, ki je nastala v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. V Slovenskem etnografskem muzeju pa je na ogled razstava Zlata doba Plečnikove arhitekture.
V Mali galeriji je mogoče skozi 250 fotografij, ki so jih pridobili z različnih naslovov, spoznavati, kako je Plečnik počasi, v posameznih stopnjah, gradil svojo vizijo narodne prestolnice med obema vojnama. Arhivsko gradivo je predstavljeno na panojski postavitvi, spremlja ga bogato besedilo s številnimi zanimivostmi.
Med drugim je mogoče izvedeti, da so sredstva za stadion zbirali z dvema loterijama. Na prvi je bil glavna nagrada motocikel, na drugi pa hiša, ki jo je projektiral Plečnik.
Druga razstava, ki je na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju, prav tako prikazuje arhitekturno in urbanistično preoblikovanje Ljubljane. Nekateri objekti so prikazani pred posegom, nekaj je tudi arhitekturnih mojstrovin zunaj prestolnice. Razstavo odlikujeta estetika in kakovost fotografij, ki so razvite v izvirni tehniki.
Avtorji fotografij so trije Plečnikovi sodobniki, Peter Naglič, Vekoslav Kramarič in Anton Šušteršič. Prvi je bil ljubiteljski, druga dva pa sta bila poklicna fotografa. Njihovo fotografsko gradivo je prvič na ogled javnosti v takšnem obsegu.
V Plečnikovem letu, ko praznujemo 150. obletnico arhitektovega rojstva, je mogoče spoznavati Plečnikovo delo na dveh razstavah starih fotografij. V Mali galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo Plečnikova Ljubljana na starih fotografijah, ki je nastala v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. V Slovenskem etnografskem muzeju pa je na ogled razstava Zlata doba Plečnikove arhitekture.Foto: Vekoslav Kramarič / arhiv SEM
Razstavi v Cankarjevem domu in Slovenskem etnografskem muzeju
V Plečnikovem letu, ko praznujemo 150. obletnico arhitektovega rojstva, je mogoče spoznavati Plečnikovo delo na dveh razstavah starih fotografij. V Mali galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo Plečnikova Ljubljana na starih fotografijah, ki je nastala v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. V Slovenskem etnografskem muzeju pa je na ogled razstava Zlata doba Plečnikove arhitekture.
V Mali galeriji je mogoče skozi 250 fotografij, ki so jih pridobili z različnih naslovov, spoznavati, kako je Plečnik počasi, v posameznih stopnjah, gradil svojo vizijo narodne prestolnice med obema vojnama. Arhivsko gradivo je predstavljeno na panojski postavitvi, spremlja ga bogato besedilo s številnimi zanimivostmi.
Med drugim je mogoče izvedeti, da so sredstva za stadion zbirali z dvema loterijama. Na prvi je bil glavna nagrada motocikel, na drugi pa hiša, ki jo je projektiral Plečnik.
Druga razstava, ki je na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju, prav tako prikazuje arhitekturno in urbanistično preoblikovanje Ljubljane. Nekateri objekti so prikazani pred posegom, nekaj je tudi arhitekturnih mojstrovin zunaj prestolnice. Razstavo odlikujeta estetika in kakovost fotografij, ki so razvite v izvirni tehniki.
Avtorji fotografij so trije Plečnikovi sodobniki, Peter Naglič, Vekoslav Kramarič in Anton Šušteršič. Prvi je bil ljubiteljski, druga dva pa sta bila poklicna fotografa. Njihovo fotografsko gradivo je prvič na ogled javnosti v takšnem obsegu.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled razstava Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev, od 1930 do danes. Svet znotraj prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.
V ljubljanskem Kinodvoru bo nocoj slovenska premiera kratkega filma Sestre, ki je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Posnela ga je Katarina Rešek – Kukla, ki jo poznamo tudi kot glasbenico in režiserko videospotov. Svojo prepoznavno estetiko, pri kateri je v ospredju telesnost, je uspešno prenesla tudi v svoj kratki film; v Sestrah, zgodbi o treh prijateljicah, ki se s patriarhalnim okoljem blokovskega naselja spopadajo tako, da trenirajo borilne veščine in se oblačijo v ohlapna oblačila, zaveznico pa najdejo v transspolni ženski iz sosednjega bloka. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh, Mina Milovanović in Mia Skrbinac.
Ob 30. obletnici samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili občasno razstavo s pomenljivim naslovom Služimo narodu. Obiskovalci naborniški sistem nekdanje socialistične Jugoslavije spoznavajo skozi osebne zgodb ljudi, ki so od leta 1957 pa do 1991 služili v JLA. Na razstavi so predstavljene vojaške izkušnje tudi direktorja muzeja Toneta Kregarja.
Neveljaven email naslov