Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako letošnja Cankarjeva nagrajenka razume gledališče, družbo, telesnost in lastno delo
Kako letošnja Cankarjeva nagrajenka razume gledališče, družbo, telesnost in lastno delo
V Cankarjevem domu na Vrhniki so tretjič podelili Cankarjeve nagrade. Te za najboljšo izvirno knjigo pretekla leta s področij pripovedništva, lirike, dramatike ali esejistike podeljujejo Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalni center SAZU, v sodelovanju z občino Vrhnika. Letos so bili nominirani Nina Dragičević s pesniško zbirko To telo, pokončno, Dušan Šarotar z romanom Zvezdna karta ter končna nagrajenka Simona Semenič z zbirko dramskih besedil Tri igre za punce. Ta združuje dela ti si čudež, kjer je osrednji poudarek na neizpolnjenih željah, ni to to govori o ženskah, ki si želijo napisati dramo, a nobena misel ni dovolj dobra, da bi jim to uspelo, lepe vide lepo gorijo pa pripovedujejo zgodbo čarovnic – izjemnih žensk, ki so bile s strani družbe zatirane in odrinjene na rob.
Kot je poudarila Nina Dragičević v spremni besedi k nagrajeni zbirki Tri igre za punce:
''Dela Simone Semenič niso posamična, niso elementi, kontinuiteta so. Glavna osišča njenih tekstov črpajo iz glavnih osišč vseh družb – patriarhat, družbeno nasilje, nasilje nad telesom, nasilje nad seksualnostjo, nasilje nad prostorom itn. – avtorica pa jih razgalja in poglablja, eno in isto vsakič znova novo. Staro, znano, živeto, v čemer se skriva neraziskano (in samoumevno) kot novo."
Avtorica kot eno osrednjih tem svojih del prepoznava telesnost. O tem je na slovesnosti na Vrhniki v pogovoru nominirancev z literarno kritičarko Diano Pungeršič povedala, da zavrača miselnost, da telesnost vleče k tlom. O navezavah na krščansko idejo o večvrednosti duše poudarja, da nič telesnega ne bi smelo biti slabo ali slabše - nečiste misli in telesna hrepenenja so sveta. Ta optimistična in vedra pisateljica, kot se je letošnja Cankarjeva nagrajenka Simona Semenič označila ob podelitvi tako pravi, da se: "V besedi hrepenenje zven popolno zlije s pomenom."
Kako letošnja Cankarjeva nagrajenka razume gledališče, družbo, telesnost in lastno delo
Kako letošnja Cankarjeva nagrajenka razume gledališče, družbo, telesnost in lastno delo
V Cankarjevem domu na Vrhniki so tretjič podelili Cankarjeve nagrade. Te za najboljšo izvirno knjigo pretekla leta s področij pripovedništva, lirike, dramatike ali esejistike podeljujejo Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalni center SAZU, v sodelovanju z občino Vrhnika. Letos so bili nominirani Nina Dragičević s pesniško zbirko To telo, pokončno, Dušan Šarotar z romanom Zvezdna karta ter končna nagrajenka Simona Semenič z zbirko dramskih besedil Tri igre za punce. Ta združuje dela ti si čudež, kjer je osrednji poudarek na neizpolnjenih željah, ni to to govori o ženskah, ki si želijo napisati dramo, a nobena misel ni dovolj dobra, da bi jim to uspelo, lepe vide lepo gorijo pa pripovedujejo zgodbo čarovnic – izjemnih žensk, ki so bile s strani družbe zatirane in odrinjene na rob.
Kot je poudarila Nina Dragičević v spremni besedi k nagrajeni zbirki Tri igre za punce:
''Dela Simone Semenič niso posamična, niso elementi, kontinuiteta so. Glavna osišča njenih tekstov črpajo iz glavnih osišč vseh družb – patriarhat, družbeno nasilje, nasilje nad telesom, nasilje nad seksualnostjo, nasilje nad prostorom itn. – avtorica pa jih razgalja in poglablja, eno in isto vsakič znova novo. Staro, znano, živeto, v čemer se skriva neraziskano (in samoumevno) kot novo."
Avtorica kot eno osrednjih tem svojih del prepoznava telesnost. O tem je na slovesnosti na Vrhniki v pogovoru nominirancev z literarno kritičarko Diano Pungeršič povedala, da zavrača miselnost, da telesnost vleče k tlom. O navezavah na krščansko idejo o večvrednosti duše poudarja, da nič telesnega ne bi smelo biti slabo ali slabše - nečiste misli in telesna hrepenenja so sveta. Ta optimistična in vedra pisateljica, kot se je letošnja Cankarjeva nagrajenka Simona Semenič označila ob podelitvi tako pravi, da se: "V besedi hrepenenje zven popolno zlije s pomenom."
Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.
V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.
Vsebine Programa Ars
"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.
Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi
Vsebine Programa Ars
Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.
Neveljaven email naslov