Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Simona Semenič: "Nečiste želje so zame svete"

12.05.2022

Kako letošnja Cankarjeva nagrajenka razume gledališče, družbo, telesnost in lastno delo

Kako letošnja Cankarjeva nagrajenka razume gledališče, družbo, telesnost in lastno delo

V Cankarjevem domu na Vrhniki so tretjič podelili Cankarjeve nagrade. Te za najboljšo izvirno knjigo pretekla leta s področij pripovedništva, lirike, dramatike ali esejistike podeljujejo Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalni center SAZU, v sodelovanju z občino Vrhnika. Letos so bili nominirani Nina Dragičević s pesniško zbirko To telo, pokončno, Dušan Šarotar z romanom Zvezdna karta ter končna nagrajenka Simona Semenič z zbirko dramskih besedil Tri igre za punce. Ta združuje dela ti si čudež, kjer je osrednji poudarek na neizpolnjenih željah, ni to to govori o ženskah, ki si želijo napisati dramo, a nobena misel ni dovolj dobra, da bi jim to uspelo, lepe vide lepo gorijo pa pripovedujejo zgodbo čarovnic ­– izjemnih žensk, ki so bile s strani družbe zatirane in odrinjene na rob.

Kot je poudarila Nina Dragičević v spremni besedi k nagrajeni zbirki Tri igre za punce:

''Dela Simone Semenič niso posamična, niso elementi, kontinuiteta so. Glavna osišča njenih tekstov črpajo iz glavnih osišč vseh družb – patriarhat, družbeno nasilje, nasilje nad telesom, nasilje nad seksualnostjo, nasilje nad prostorom itn. – avtorica pa jih razgalja in poglablja, eno in isto vsakič znova novo. Staro, znano, živeto, v čemer se skriva neraziskano (in samoumevno) kot novo."

Avtorica kot eno osrednjih tem svojih del prepoznava telesnost. O tem je na slovesnosti na Vrhniki v pogovoru nominirancev z literarno kritičarko Diano Pungeršič povedala, da zavrača miselnost, da telesnost vleče k tlom. O navezavah na krščansko idejo o večvrednosti duše poudarja, da nič telesnega ne bi smelo biti slabo ali slabše - nečiste misli in telesna hrepenenja so sveta. Ta optimistična in vedra pisateljica, kot se je letošnja Cankarjeva nagrajenka Simona Semenič označila ob podelitvi tako pravi, da se: "V besedi hrepenenje zven popolno zlije s pomenom."


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Simona Semenič: "Nečiste želje so zame svete"

12.05.2022

Kako letošnja Cankarjeva nagrajenka razume gledališče, družbo, telesnost in lastno delo

Kako letošnja Cankarjeva nagrajenka razume gledališče, družbo, telesnost in lastno delo

V Cankarjevem domu na Vrhniki so tretjič podelili Cankarjeve nagrade. Te za najboljšo izvirno knjigo pretekla leta s področij pripovedništva, lirike, dramatike ali esejistike podeljujejo Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani ter Znanstvenoraziskovalni center SAZU, v sodelovanju z občino Vrhnika. Letos so bili nominirani Nina Dragičević s pesniško zbirko To telo, pokončno, Dušan Šarotar z romanom Zvezdna karta ter končna nagrajenka Simona Semenič z zbirko dramskih besedil Tri igre za punce. Ta združuje dela ti si čudež, kjer je osrednji poudarek na neizpolnjenih željah, ni to to govori o ženskah, ki si želijo napisati dramo, a nobena misel ni dovolj dobra, da bi jim to uspelo, lepe vide lepo gorijo pa pripovedujejo zgodbo čarovnic ­– izjemnih žensk, ki so bile s strani družbe zatirane in odrinjene na rob.

Kot je poudarila Nina Dragičević v spremni besedi k nagrajeni zbirki Tri igre za punce:

''Dela Simone Semenič niso posamična, niso elementi, kontinuiteta so. Glavna osišča njenih tekstov črpajo iz glavnih osišč vseh družb – patriarhat, družbeno nasilje, nasilje nad telesom, nasilje nad seksualnostjo, nasilje nad prostorom itn. – avtorica pa jih razgalja in poglablja, eno in isto vsakič znova novo. Staro, znano, živeto, v čemer se skriva neraziskano (in samoumevno) kot novo."

Avtorica kot eno osrednjih tem svojih del prepoznava telesnost. O tem je na slovesnosti na Vrhniki v pogovoru nominirancev z literarno kritičarko Diano Pungeršič povedala, da zavrača miselnost, da telesnost vleče k tlom. O navezavah na krščansko idejo o večvrednosti duše poudarja, da nič telesnega ne bi smelo biti slabo ali slabše - nečiste misli in telesna hrepenenja so sveta. Ta optimistična in vedra pisateljica, kot se je letošnja Cankarjeva nagrajenka Simona Semenič označila ob podelitvi tako pravi, da se: "V besedi hrepenenje zven popolno zlije s pomenom."


10.11.2021

V Bruslju podelili nagrado Anji Mugerli

Vsebine Programa Ars


09.11.2021

Rok Predin: Prestopno leto

Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.


04.11.2021

Epska pripoved o junaštvih Slovanov Pod svobodnim soncem prelita v strip

Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.


03.11.2021

Začetek 51. Tedna slovenske drame

Vsebine Programa Ars


29.10.2021

Napoved FKK2

Vsebine Programa Ars


28.10.2021

Koncert Dua Xylocorda s sodobno glasbo

Vsebine Programa Ars


27.10.2021

Zelda

Vsebine Programa Ars


22.10.2021

Janis Varufakis: nisem optimist, sem pa upajoč človek.

Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.


21.10.2021

V objemu zvoka in slike 2020/2021

Vsebine Programa Ars


Stran 38 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov