Poslovila se je režiserka, doajenka radijske igre na Slovenskem

Poslovila se je režiserka, doajenka radijske igre na Slovenskem

… Treba je poudariti, da razlikujemo dva pogleda, dvoje videnj radijske igre. Na eni strani gre za radijsko igro kot literarno zvrst in na drugi za pojmovanje radijske igre kot zvokovne umetnosti. To sta pravzaprav dve različni zvrsti radijske igre. Prepričana sem, da je treba gojiti obe zvrsti oziroma upoštevati tako eno kot drugo videnje. Vendar menim, da – tudi če je osnova za radijsko igro literatura, to je beseda, mora biti oblikovana tako, da se ravna po zakonitostih radijskega medija …
Rosanda Sajko

Rosanda Sajko je na ljubljanskem radiu je najprej povezovala otroške oddaje, potem pa so jo povabili k ustvarjanju radijskih iger. V radijskem arhivu je več kot štiristo njenih radijskih iger, v petih desetletjih je ob njih nastalo še veliko več njenih drugih oddaj. Radiu je bila popolnoma predana, zvočni svet pa je dojemala kot neskončno polje raziskovanja in ustvarjanja, to je najbolj uresničevala kot vodja radijskega Eksperimentalnega studia v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, najraje in največ pa je v tem duhu ustvarjala za otroke. Za svoje delo je prejela številne nagrade doma in v tujini, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada in nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo, ki so ji ga podelili za obsežen in avtorsko prepoznaven opus radijskih iger ter za razvoj radiofonske umetnosti na Slovenskem s poudarkom na radijski igri za otroke.