Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslovila se je režiserka, doajenka radijske igre na Slovenskem
Poslovila se je režiserka, doajenka radijske igre na Slovenskem
… Treba je poudariti, da razlikujemo dva pogleda, dvoje videnj radijske igre. Na eni strani gre za radijsko igro kot literarno zvrst in na drugi za pojmovanje radijske igre kot zvokovne umetnosti. To sta pravzaprav dve različni zvrsti radijske igre. Prepričana sem, da je treba gojiti obe zvrsti oziroma upoštevati tako eno kot drugo videnje. Vendar menim, da – tudi če je osnova za radijsko igro literatura, to je beseda, mora biti oblikovana tako, da se ravna po zakonitostih radijskega medija …
Rosanda Sajko
Rosanda Sajko je na ljubljanskem radiu je najprej povezovala otroške oddaje, potem pa so jo povabili k ustvarjanju radijskih iger. V radijskem arhivu je več kot štiristo njenih radijskih iger, v petih desetletjih je ob njih nastalo še veliko več njenih drugih oddaj. Radiu je bila popolnoma predana, zvočni svet pa je dojemala kot neskončno polje raziskovanja in ustvarjanja, to je najbolj uresničevala kot vodja radijskega Eksperimentalnega studia v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, najraje in največ pa je v tem duhu ustvarjala za otroke. Za svoje delo je prejela številne nagrade doma in v tujini, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada in nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo, ki so ji ga podelili za obsežen in avtorsko prepoznaven opus radijskih iger ter za razvoj radiofonske umetnosti na Slovenskem s poudarkom na radijski igri za otroke.
Poslovila se je režiserka, doajenka radijske igre na Slovenskem
Poslovila se je režiserka, doajenka radijske igre na Slovenskem
… Treba je poudariti, da razlikujemo dva pogleda, dvoje videnj radijske igre. Na eni strani gre za radijsko igro kot literarno zvrst in na drugi za pojmovanje radijske igre kot zvokovne umetnosti. To sta pravzaprav dve različni zvrsti radijske igre. Prepričana sem, da je treba gojiti obe zvrsti oziroma upoštevati tako eno kot drugo videnje. Vendar menim, da – tudi če je osnova za radijsko igro literatura, to je beseda, mora biti oblikovana tako, da se ravna po zakonitostih radijskega medija …
Rosanda Sajko
Rosanda Sajko je na ljubljanskem radiu je najprej povezovala otroške oddaje, potem pa so jo povabili k ustvarjanju radijskih iger. V radijskem arhivu je več kot štiristo njenih radijskih iger, v petih desetletjih je ob njih nastalo še veliko več njenih drugih oddaj. Radiu je bila popolnoma predana, zvočni svet pa je dojemala kot neskončno polje raziskovanja in ustvarjanja, to je najbolj uresničevala kot vodja radijskega Eksperimentalnega studia v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, najraje in največ pa je v tem duhu ustvarjala za otroke. Za svoje delo je prejela številne nagrade doma in v tujini, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada in nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo, ki so ji ga podelili za obsežen in avtorsko prepoznaven opus radijskih iger ter za razvoj radiofonske umetnosti na Slovenskem s poudarkom na radijski igri za otroke.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, pri čemer se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Mariborčan se z razstavo v Kiblinem razstavišču artKIT prvič predstavlja v svojem mestu, z rastavljenimi deli pa se naslanja na svoje spomine iz otroštva.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Po Cankarju in Reformatorjih v stripu je pri Škrateljcu, zavodu za kulturo, izobraževanje in šport, izšel še strip Pod svobodnim soncem. Eno izmed največjih slovenskih knjig, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal pred več kot 100 leti, sta v stripovsko obliko prelevila Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Strip ni zgolj preslikava literarne klasike, ki je v knjižni obliki prvič izšla leta 1912, od takrat pa imela 40 različnih ponatisov oz. izdaj. Po besedah ilustratorja Damijana Stepančiča gre za avtonomen izdelek, ki se ga lahko bere samostojno, hkrati pa ohranja večino dogajanja in likov iz romana. Preleviti epsko zgodbo v strip, ki deluje v 21. stoletju, je bil torej velik izziv, Stepančič in Vojnović pa sta se ga lotila skoraj na filmski način, pravi avtor priredbe Goran Vojnović. V stripu je veliko prostora namenjenega akciji, bojem in odnosom med liki, bralce pa nagovarja v jeziku, ki je preplet modernega in Finžgarjevega jezika, za njegovo aktualnost pa poskrbi že sama zgodba. Cilji založnika so, da bi Pod svobodnim soncem v prihodnosti zaživel tudi kot gledališka predstava in celo animirani film, januarja pa v Cankarjevem domu načrtujejo tudi razstavo ilustracij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Na čem je mogoče danes graditi politične spremembe? Ali je lahko jeza njihov sprožilec? Varufakis zavrača jezo kot osrednje gonilo sprememb, saj vodi v fašizem, lahko pa jo preusmerimo v premislek in kolektivno odločanje. Glede upanja pravi, da ga je potrebno ločiti od optimizma. Sam ni optimist, je pa upajoč človek. V pogovoru smo se osredotočili še na politične trende na levici in na njegovo razmišljanje, da smo vstopili v dobo tehnološkega fevdalizma. Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji je prišel v Ljubljano na povabilo festivala Indigo. Sinoči je na njem sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek. Foto: Reuters.
Neveljaven email naslov