Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Čedadu v italijanski pokrajini Furlanija Julijska Krajina, se danes pričenja mednarodni festival Mittelfest. Festival, ki poteka od leta 1991, združuje gledališče, glasbo ter ples, in deluje kot most med nacionalnim in srednjeevropskim prostorom. Danes festival spodbuja dialog med kar 27 državami in pod izbrano temo predstavlja odmevne in aktualne umetniške produkcije. Umetniški vodja festivala Giacomo Pedini je za letošnjo izdajo izbral temo Nepredvidljivo, ki izpostavlja novosti in nepredvidljive učinke časa, ki smo mu priče.
Potem, ko se je maja odvil pred-festival Mittelyoung, ki je predstavil 9 produkcij iz gledališkega, glasbenega in plesnega področja ustvarjalcev starih do 30 let, bo v Čedadu od danes pa do 31.julija osrednji festivalski program Mittelfesta prikazal najodmevnejše plesne predstave, performanse, zvočne projekte, gledališke produkcije, glasbene in tudi cirkuške nastope, ki jih je pod skupnim naslovom Nepredvidljivo izbral umetniški vodja festivala Giacomo Pedini: "Glavna tematika so nepredvidljivi, nepričakovani dogodki in kakšne so posledice le teh. Odločitev za koncept »Nepredvidljivo« se je rodila predvsem zaradi fascinacije nad idejo, da so nepričakovani dogodki nekaj, kar se dogaja nam vsem, nekaj, kar se dotakne percepcije vsakogar, tako na ravni posameznika kot družbe kot celote. Nepričakovani dogodki nam nakazujejo način, kako se soočamo tako s tveganji, kakor tudi s priložnostmi, ki jih ti dogodki nudijo."
V sklopu programa Mittelfesta se vsako leto predstavijo številni ustvarjalci iz držav srednje Evrope in vzhodnega Balkana med njimi tudi slovenski. Tako so se za letošnjo izdajo združili ustvarjalci iz Italije, Slovenije in Avstrije in pripravili projekt Pusti naj govorijo. Iz Slovenije bo nastopila Tinkara Kovač. Festival se je povezal tudi s prihodnjo prestolnico kulture, ki jo bo Nova Gorica ustvarjala v čezmejnem sodelovanju z Gorico. Zamislili so si raziskovalni plesni projekt Brezmejno telo – Prvi koraki, v kateri plesalci raziskujejo meje med umetno inteligenco in fizično realnostjo. Z vrsto delavnic po vsej Evropi bodo pripravili predstavo, ki bo debitirala leta 2025, proces snovanja pa se bo začel na festivalu Mittelfest. S temo Nepredvidljivo bo Mittelfest pripovedoval zgodbo o razmerju med tem kar nam daje varnost in tem kar nas preseneča.
V Čedadu v italijanski pokrajini Furlanija Julijska Krajina, se danes pričenja mednarodni festival Mittelfest. Festival, ki poteka od leta 1991, združuje gledališče, glasbo ter ples, in deluje kot most med nacionalnim in srednjeevropskim prostorom. Danes festival spodbuja dialog med kar 27 državami in pod izbrano temo predstavlja odmevne in aktualne umetniške produkcije. Umetniški vodja festivala Giacomo Pedini je za letošnjo izdajo izbral temo Nepredvidljivo, ki izpostavlja novosti in nepredvidljive učinke časa, ki smo mu priče.
Potem, ko se je maja odvil pred-festival Mittelyoung, ki je predstavil 9 produkcij iz gledališkega, glasbenega in plesnega področja ustvarjalcev starih do 30 let, bo v Čedadu od danes pa do 31.julija osrednji festivalski program Mittelfesta prikazal najodmevnejše plesne predstave, performanse, zvočne projekte, gledališke produkcije, glasbene in tudi cirkuške nastope, ki jih je pod skupnim naslovom Nepredvidljivo izbral umetniški vodja festivala Giacomo Pedini: "Glavna tematika so nepredvidljivi, nepričakovani dogodki in kakšne so posledice le teh. Odločitev za koncept »Nepredvidljivo« se je rodila predvsem zaradi fascinacije nad idejo, da so nepričakovani dogodki nekaj, kar se dogaja nam vsem, nekaj, kar se dotakne percepcije vsakogar, tako na ravni posameznika kot družbe kot celote. Nepričakovani dogodki nam nakazujejo način, kako se soočamo tako s tveganji, kakor tudi s priložnostmi, ki jih ti dogodki nudijo."
V sklopu programa Mittelfesta se vsako leto predstavijo številni ustvarjalci iz držav srednje Evrope in vzhodnega Balkana med njimi tudi slovenski. Tako so se za letošnjo izdajo združili ustvarjalci iz Italije, Slovenije in Avstrije in pripravili projekt Pusti naj govorijo. Iz Slovenije bo nastopila Tinkara Kovač. Festival se je povezal tudi s prihodnjo prestolnico kulture, ki jo bo Nova Gorica ustvarjala v čezmejnem sodelovanju z Gorico. Zamislili so si raziskovalni plesni projekt Brezmejno telo – Prvi koraki, v kateri plesalci raziskujejo meje med umetno inteligenco in fizično realnostjo. Z vrsto delavnic po vsej Evropi bodo pripravili predstavo, ki bo debitirala leta 2025, proces snovanja pa se bo začel na festivalu Mittelfest. S temo Nepredvidljivo bo Mittelfest pripovedoval zgodbo o razmerju med tem kar nam daje varnost in tem kar nas preseneča.
"Na začetku je bilo ukradeno kolo … Na koncu pa iskriv strelski spopad, ki se ga ne bi sramoval niti Guy Ritchie, medtem ko bi bilo za Quentina Tarantina najbrž vendarle premalo krvi"
Začenjamo z zgodbo o slovenski filmski dediščini, ki je v zadnjih dneh požela široko pozornost. To je zgodba o tem, kako so se filmski trakovi, ki jih je dolga desetletja hranila Jugoslovanska kinoteka v Beogradu, po dolgi poti »vrnili domov«, kjer smo jih sprejeli odprtih rok. Mediji smo v navdušenju skorajda pozabili dodati, da se teh 13 filmov, ki smo jih leta 1968 predali v varstvo, ker nismo mogli hraniti zelo gorljivega nitratnega traku, ne vrača zgolj v Arhiv republike Slovenije, marveč ta pridobitev pomeni veliko več. V tej zgodbi je pomembno predvsem to, da se vračajo negativi, ki so izvirni in najboljši zapis filmske slike in zvoka. Trakove bo mogoče digitalno restavrirati in jih narediti digitalno dostopne v izvirni kakovosti, kot jo sodobni gledalci tudi pričakujejo. Več v pogovoru z Nerino Kocjančič s Slovenskega filmskega centra.
V nedeljo se je končal 18. Mednarodni festival animiranega filma, Animateka, ki je letos postregel z več kot 350 filmi, v glavnem kratkimi in nekaj celovečerci. Večer pred tem je zaznamovala Animatekina tradicionalna sklepna prireditev. Nagrado Mladi talent je prejela britanska produkcija Noč žive groze, v kateri električni mrk strašljivo zmoti spalno rutino. Otroška žirija je s slonom nagradila švicarsko animacijo Izumiti manj o severni medvedki, ki se zaradi globalnega segrevanja preseli v Zürich. Nagrado občinstva so namenili Babičinemu seksualnemu življenju domače avtorice Urške Djukić, ki ilustrira pričevanja žensk o vlogi spolnih služkinj svojim soprogom. Velika nagrada mednarodne žirije pa je šla v roke poljske animatorke Marte Pajek za film Nemogoče figure in druge zgodbe I.
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani danes odpirajo razstavo ODJUGA: Zgodba o identitetah na prepihu. Osrednja tema so zgodbe ljudi, ki so se po drugi vojni preselili v Slovenijo iz drugih delov Jugoslavije. Razstava je v okviru štiriletnega evropskega projekta Identiteta na prepihu nastajala od jeseni 2019, in jo je zasnovala takratna direktorica muzeja Kaja Širok, po njenem odhodu pa sta jo izpeljali kustosinji Corinne Brenko in Urška Purg. Cilj razstave je spodbuditi razmislek o lastnih predstavah o pripadnosti in identiteti, saj je tudi zgodovina Slovencev in sploh prostora naše države časovni redosled nenehnih migracij. Soavtorica razstave Corinne Brenko je poudarila, da so s sodelovanjem udeležencev poskušali soustvariti zgodbo razstave, ozavestiti življenje predmetov v muzejskem prostoru in kako lahko v javnem prostoru razumemo osebne zgodbe. Razstava bo odprta do 1. maja prihodnje leto.
Lanskoletni Schwentnerjev nagrajenec Mariborčan Primož Premzl je cenjen založnik, galerist in zbiratelj domoznanskega gradiva. Navdihuje in izziva ga zgodovina Maribora in širšega štajerskega okolja. S svojim več desetletnim delom je pomembno sooblikoval slovensko kulturno zakladnico, ki jo zdaj dopolnjuje še z izdajo knjige o svoji bogati domoznanski zbirki. Knjiga Zbirka Primoža Premzla je poskus predstavitve zasebne zbirke javnosti, avtor pa v njej razmišlja tudi o psihološko-socioloških vidikih zbirateljstva in zgodovini te dejavnosti.
Giorgio Agamben je eden najpomembnejših sodobnih političnih filozofov. Opus s konca dvajsetega in začetka enaindvajsetega stoletja velja za filozofski kanon. Njegova misel predstavnike sodobne filozofske misli deli na trde nasprotnike ali goreče zagovornike. Pri založbi Beletrina je v prevodu Vere Troha izšlo delo Moč misli. Monografija predstavlja Agambenove spise in konferenčne prispevke, ki so nastali v osemdesetih in devetdesetih letih in kronološko predhajajo projektu Homo sacer.
Otroške slikanice in njihove ilustracije so prvi most v domišljijski svet otrok. Podobe v slikanicah prenašajo izročilo, pripovedke, pravljice in mite, ki so nas napisali. Schwentnerjeva nagrada, ki jo Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS na knjižnem sejmu podeljuje kot najvišje priznanje stroke za življenjsko delo na področju založništva, gre v roke slikarju in dolgoletnemu likovnemu uredniku za otroški in mladinski program pri Mladinski knjigi Pavletu Učakarju. Pavle Učakar je več kot 40 let deloval kot likovni urednik otroškega in mladinskega programa največje založbe. V desetletjih pred lansko upokojitvijo je bdel nad izjemnim opusom slikanic in drugih ilustriranih knjig ter neizbrisno zaznamoval sceno slovenskih ilustratork in ilustratorjev. Sodeloval je pri več kot 2500 naslovih.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Slovenijo bo na 59. beneškem bienalu, ki bo potekal od 23. aprila do 27. novembra 2022, zastopal akademski slikar Marko Jakše. Beneški bienale bo poudaril domišljijske transformacije, snovne in nesnovne, za današnji trenutek Prešernov nagrajenc Marko Jakše s svojimi domiselnimi deli že več kot tri desetletja vznemirja javnost. S prepoznavnimi figuralnimi in krajinskimi motivi je namreč ustvaril skrivnosten likovni univerzum, v katerem se prepleta sanjsko in realno, lirično in pripovedno, arhaično in sodobno. Pomočnik direktorja Moderne galerije v Ljubljani in kustos Robert Simonišek napoveduje, da bo Jakšetova razstava vključevala platna iz različnih obdobij.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Mednarodna žirija 32. Ljubljanskega mednarodnega filmskega Liffa je vodomca namenila celovečernemu igranemu prvencu iranskega režiserja Panaha Panahija Pohodi plin! in zapisala, da film s pretanjenim smislom za humor portretira iransko družino ob slovesu od sina, preden ta postane številka v statistiki migrantov. Režiser je napovedal udeležbo na podelitvi nagrad, vendar so njegov let iz Teherana v zadnjem hipu odpovedali. S prijazno pomočjo ljubljanskega Cankarjevega doma in prevajalcev, Aleksandre Zibelnik Badii in Mehyarja Badiija Azandahija, smo Panaha Panahija poklicali v iransko prestolnico in z njim posneli intervju. Panah Panahi se je rodil leta 1984 v Teheranu in na tamkajšnji univerzi študiral film. Pozneje je delal kot fotograf na snemanjih, pomočnik snemalca in pomočnik režije. Pohodi plin! je njegov prvi celovečerec, pri katerem je, kot je povedal, v postprodukciji sodeloval njegov oče, legendarno ime iranske in svetovne kinematografije ter nagrajenec najuglednejših festivalov Jafar Panahi, ki so ga v domovini pred desetletjem zaprli in mu prepovedali filmsko ustvarjanje.
Ministrstvo za kulturo je 17. septembra objavilo nelektoriran osnutek Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2021-2028, javna razprava je trajala mesec dni. Na ministrstvu poslanstvo dokumenta vidijo v tem, da se slovenska kultura uveljavi kot pomemben družbeni dejavnik, ki omogoča razvoj, rast in prepoznavnost slovenske narodne substance doma in v svetu. Kritiki mu očitajo zastarel pogled na kulturni resor, celo potiskanje kulture v vlogo ideološke propagande, pa tudi prepuščanje nekaterih področij izključno trgu. Različne poglede je sprožil tudi predlog opredelitve Mladinske knjige Trgovine kot strateške državne naložbe, z odobravanjem pa sta bili sprejeti krepitev sredstev za založništvo in vključitev vizualnih umetnosti. Preden pa bosta o osnutku rekla svoje Vlada Republike Slovenije in Državni zbor, bodo o njem v živo razpravljali gosti v Studiu ob 17.00: predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc, profesor založništva na ljubljanski Filozofski fakulteti in pisatelj dr. Andrej Blatnik ter strokovni vodja društva Asociacija Tadej Meserko. Marko Golja, ki pripravlja oddajo, je povabil tudi ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija, vendar ni dobil nobenega pojasnila, zakaj ministra ne bo. Nikar ne zamudite.
Neveljaven email naslov