Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dolenjska prestolnica ta teden diha ob zvokih jazza. V organizaciji Zavoda Novo mesto potekajo tradicionalne mednarodne delavnice in festival Jazzinty. Ta prinaša pester program večernih koncertov, ki potekajo pod geslom zvok mladosti in prihodnosti, saj se od klasičnega jazza nagibajo k sodobnim glasbenim smernicam. Podelili bodo tudi nagrado jazon za avtorsko jazz kompozicijo, na sklepnem koncertu v soboto pa se bodo predstavili udeleženci delavnic in mentorji.
Foto: utrinek z ene izmed prejšnjih izdaj Jazzintyja, http://jazzinty.com/
Dolenjska prestolnica ta teden diha ob zvokih jazza. V organizaciji Zavoda Novo mesto potekajo tradicionalne mednarodne delavnice in festival Jazzinty. Ta prinaša pester program večernih koncertov, ki potekajo pod geslom zvok mladosti in prihodnosti, saj se od klasičnega jazza nagibajo k sodobnim glasbenim smernicam. Podelili bodo tudi nagrado jazon za avtorsko jazz kompozicijo, na sklepnem koncertu v soboto pa se bodo predstavili udeleženci delavnic in mentorji.
Foto: utrinek z ene izmed prejšnjih izdaj Jazzintyja, http://jazzinty.com/
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov