Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Damijan Kracina je z razstavo 0,22 Galerijo DLUL prelevil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – na tleh, viseč v prostoru, v okenskih nišah … Prostor je predrugačen, naseljen s skoraj nelagodje zbujajočimi oblikami, ki spajajo namige na živalski, človeški in rastlinski svet. So ta bitja ogrožena ali pa morda ogrožajo nas? Gre morda za arheološke izkopanine kosti nenavadnih izumrlih vrst? Vse to pomislimo ob novi postavitvi Damijana Kracine, ki se, kot je to zanj pogosto značilno, navezuje na kabinet čudes. To velja predvsem za prvi prostor galerije, v drugem pa se soočimo z vrtljivo biomorfno skulpturo in podobnimi risbami. Tudi risbe dojema kot skulpture, le da dvodimenzionalne, to igro pa je zdaj še nekoliko stopnjeval s postavitvijo risb v prostor. Vodilni motiv je tokrat arašid, ki ga je pritegnil zaradi svoje vsakdanjosti in zanimive oblike. Vendar pa arašid pri Damijanu Kracini seveda ni zares arašid, temveč se kot v nekakšnem evolucijskem zdrsu in čudni mutaciji spreminja v domišljijske oblike, oziroma se bližajo formam, ki jih kurator Jani Prinat opiše kot Heavy metal bio grisaille bitja, ki imajo tendenco, da se, ko razvijejo svojo najbolj učinkovito prilagodljivo obliko, maščujejo človeštvu, ki jih je pripeljalo do te točke.
Foto: Damijan Kracina, Body, patiniran mavec, 2022, vir: Galerija DLUL
Damijan Kracina je z razstavo 0,22 Galerijo DLUL prelevil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – na tleh, viseč v prostoru, v okenskih nišah … Prostor je predrugačen, naseljen s skoraj nelagodje zbujajočimi oblikami, ki spajajo namige na živalski, človeški in rastlinski svet. So ta bitja ogrožena ali pa morda ogrožajo nas? Gre morda za arheološke izkopanine kosti nenavadnih izumrlih vrst? Vse to pomislimo ob novi postavitvi Damijana Kracine, ki se, kot je to zanj pogosto značilno, navezuje na kabinet čudes. To velja predvsem za prvi prostor galerije, v drugem pa se soočimo z vrtljivo biomorfno skulpturo in podobnimi risbami. Tudi risbe dojema kot skulpture, le da dvodimenzionalne, to igro pa je zdaj še nekoliko stopnjeval s postavitvijo risb v prostor. Vodilni motiv je tokrat arašid, ki ga je pritegnil zaradi svoje vsakdanjosti in zanimive oblike. Vendar pa arašid pri Damijanu Kracini seveda ni zares arašid, temveč se kot v nekakšnem evolucijskem zdrsu in čudni mutaciji spreminja v domišljijske oblike, oziroma se bližajo formam, ki jih kurator Jani Prinat opiše kot Heavy metal bio grisaille bitja, ki imajo tendenco, da se, ko razvijejo svojo najbolj učinkovito prilagodljivo obliko, maščujejo človeštvu, ki jih je pripeljalo do te točke.
Foto: Damijan Kracina, Body, patiniran mavec, 2022, vir: Galerija DLUL
Pobudniki in podpisniki javnega pisma, v katerem so pred nekaj dnevi opozorili na problematične poteze Ministrstva za kulturo, so v javnem spletnem srečanju opozorili na: težave samozaposlenih v kulturi, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti do slovenskega filma, izselitev iz Metelkove ulice 6 v Ljubljani, spreminjanje pravilnika o strokovnih komisijah ministrstva za kulturo, neustrezno menjavanje vodstev ključnih nacionalnih ustanov na področju kulture in smiselnost potrebe po ustanovitvi Muzeja osamosvojitve Slovenije. Blaž Mazi.
Tudi simfonični orkestri del svojega ustvarjanja v letošnjem letu zaradi novih in novih odpovedi prireditev selijo v virtualne koncertne dvorane. Radijski orkestri imajo tu prednost, saj tudi sicer velik del svojega dela opravijo v studiu – člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija bodo namesto tretjega večera svojega koncertnega cikla Kromatika nocoj ob 20h zaigrali v Studiu 26 našega radia ter v neposrednem prenosu in v spletnem video prenosu.
Vsebine Programa Ars
Nekrolog: ob smrti pianista in glasbenega pedagoga Andreja Jarca.
V času razsvetljenstva ni bila razvita zgolj obsežna in živahna korespondenca s pismi. Razsvetljenski znanstveniki po vsem svetu so si namreč nadeli ime »Republika pisem«. No, in ta republika je imela tudi nekakšen predhodnik svetovnega spleta v obliki slovarjev, v katerih je bilo že mogoče najti navzkrižno sklicevanje na geselske članke. Slovarji so bili v 18. stoletju tako priljubljeni, da so obstajali celo Slovarji slovarjev. Po zapletenih ovinkih zgodovine se je lotil pisanja slovarja tudi francoski mislec Voltaire, ki pa je Filozofski slovar zasnoval kot pravi pravcati politični program in kritiko takratne francoske družbe. foto: Pixabay/korpiri
Švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg je lahko vse, kar ji mediji, kritiki in oboževalci pripisujejo, da je. Dokumentarni film Greta med prvimi (precej brez zadržkov) razkriva intimno življenje najstnice, ki je motivirala mlade po svetu, da se priključijo prizadevanjem za boljšo prihodnost. Enega najbolj pričakovanih filmov 31. Ljubljanskega filmskega festivala si lahko ogledate kjerkoli in kadarkoli na spletni strani festivala. foto: Pixabay/TieGuanYin
Neveljaven email naslov