Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Salzburške slavnostne igre imajo najobsežnejši program izmed vseh, saj zajema¬ vse zvrsti klasične glasbe – tudi opero in gledališče. Številčno gledano noben drug festival ne presega obsega programa v Salzburgu. Na to so zelo ponosni in vse mesto živi za festival. Letošnji festival bo trajal 45 dni, obiskovalcem pa ponujajo več kot 160 dogodkov na 17-ih različnih prizoriščih.
Kar zadeva simfonični program, ne moremo spregledati koncertov Dunajskih filharmonikov, ki že tradicionalno gostujejo na Salzburških slavnostnih igrah. V gledališkem delu programa ne moremo mimo Slehernika Huga von Hofmannsthala, ki so ga od leta 1920 uprizorili že več kot 700-krat. Tudi letos je bila to predstava ob odprtju festivala.
Operno podobo festivala pa je oblikovalo enajst naslovov. Premierno so uprizorili Grad vojvode Sinjebradca Béle Bartóka in Igro ob koncu časa Carla Orffa kot diptih, Triptih Giacoma Puccinija in Katjo Kabanovo Leoša Janáčka, koncertno so izvedli Lucio di Lammermoor Gaetana Donizettija in komorno opero Jakob Lenz Wolfganga Rihma ter ponovili Mozartovo Čarobno piščal, Rossinijevega Seviljskega brivca in Verdijevo Aido.
Jutri, predzadnji dan festivala, bodo uprizorili Aido, v sredo, 31. avgusta, pa bo na vrsti zadnje dejanje letošnjih Slavnostnih iger v Salzburgu – to bo nastop Simfoničnega orkestra iz Pittsburgha s solistko Anne-Sophie Mutter in dirigentom Manfredom Honeckom.
Fotografija Salzburga: Pixabay
Salzburške slavnostne igre imajo najobsežnejši program izmed vseh, saj zajema¬ vse zvrsti klasične glasbe – tudi opero in gledališče. Številčno gledano noben drug festival ne presega obsega programa v Salzburgu. Na to so zelo ponosni in vse mesto živi za festival. Letošnji festival bo trajal 45 dni, obiskovalcem pa ponujajo več kot 160 dogodkov na 17-ih različnih prizoriščih.
Kar zadeva simfonični program, ne moremo spregledati koncertov Dunajskih filharmonikov, ki že tradicionalno gostujejo na Salzburških slavnostnih igrah. V gledališkem delu programa ne moremo mimo Slehernika Huga von Hofmannsthala, ki so ga od leta 1920 uprizorili že več kot 700-krat. Tudi letos je bila to predstava ob odprtju festivala.
Operno podobo festivala pa je oblikovalo enajst naslovov. Premierno so uprizorili Grad vojvode Sinjebradca Béle Bartóka in Igro ob koncu časa Carla Orffa kot diptih, Triptih Giacoma Puccinija in Katjo Kabanovo Leoša Janáčka, koncertno so izvedli Lucio di Lammermoor Gaetana Donizettija in komorno opero Jakob Lenz Wolfganga Rihma ter ponovili Mozartovo Čarobno piščal, Rossinijevega Seviljskega brivca in Verdijevo Aido.
Jutri, predzadnji dan festivala, bodo uprizorili Aido, v sredo, 31. avgusta, pa bo na vrsti zadnje dejanje letošnjih Slavnostnih iger v Salzburgu – to bo nastop Simfoničnega orkestra iz Pittsburgha s solistko Anne-Sophie Mutter in dirigentom Manfredom Honeckom.
Fotografija Salzburga: Pixabay
Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? Z glasbo in petjem povezane spomine bo z nami delila gospa Marta Adamič s Hudega konca. Pripovedovala bo o petju po hišah, v cerkvi, med kmečkimi ženskami, podelila spomin na snemanje z Zmago Kumar: »V osnovni šoli smo snemali, na trak so snemali, najprej so nas spraševali, od kje smo, ali se iz roda v rok prenaša, nato smo pa peli.« Pridružil se nam bo tudi Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist, ki se posveča raziskovanju in izvajanju slovenske ljudske glasbe. Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji. Veseli smo vaših predlogov in vprašanj. na fotografiji: Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist
Po telefonski zvezi se nam bo pridružila koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec. Spraševali se bomo, kako je ptičje petje zvenelo v času Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic. Kako zveni danes? Poslušali bomo, kako odmeva v glasbi. Govorili pa bomo tudi o petju človeka. Ali lahko človeški glas poustvari ptičje petje? Kako se razlikujeta petje ptic in petje človeka? Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? na fotografiji: koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec z babico Ivanko Stritar (osebni arhiv)
»Svet je mogoče doživljati, čutiti, misliti, dojeti tudi z zaprtimi očmi. V tišini, zvoku iz narave, besedi iz človekovih ust,« je zapisal zdravnik specialist nevropediater Igor M Ravnik in dodal: »Dan se ne začne s tem, da nam z ekrana voščijo Dober dan, ampak že prej, ko zaslišimo ptičje petje …« Zato bomo tudi v svet glasbe in z njo povezanih spominov tokrat vstopili s ptičjim petjem in glasbo, ki jo je navdihnilo.
Neveljaven email naslov