Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubljansko Palačo Cukrarna bo prevzela intermedijska uprizoritev romana Draga Jančarja "Severni sij" iz leta 1984. Odrska interpretacija romana bo potekala v dveh avtonomnih, a povezanih procesih – drugi del bo marca na sporedu Linhartove dvorane Cankarjevega doma. O predstavi "Severni sij. Erdman", ki jo so-producirata Lutkovno gledališče Ljubljansko in Zavod za kulturno dejavnost Imaginarni, se je z režiserjem Primožem Ekartom pogovarjal Matic Ferlan.
(foto: vaja za predstavo ''Severni sij. Erdman'' / Zala Kalan)
Ljubljansko Palačo Cukrarna bo prevzela intermedijska uprizoritev romana Draga Jančarja "Severni sij" iz leta 1984. Odrska interpretacija romana bo potekala v dveh avtonomnih, a povezanih procesih – drugi del bo marca na sporedu Linhartove dvorane Cankarjevega doma. O predstavi "Severni sij. Erdman", ki jo so-producirata Lutkovno gledališče Ljubljansko in Zavod za kulturno dejavnost Imaginarni, se je z režiserjem Primožem Ekartom pogovarjal Matic Ferlan.
(foto: vaja za predstavo ''Severni sij. Erdman'' / Zala Kalan)
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov