Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
6. septembra 2012, točno pred 10 leti so v novi stavbi v Vitanju slovesno odprli Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, KSEVT. Prvotna zasedba, Dragan Živadinov, Miha Turšič in Dunja Zupančič je po desetletju Rokopisni zbirki NUK na ta dan predala izbor njihove dokumentacije tega obdobja. Še vedno mednarodno delujoča, je ta zasedba KSEVT po petih letih, l.2017, svoje delo morala preseliti drugam, že nekaj časa pa v Vitanju deluje Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, ki je po vselitvi inženirskemu pionirju vesoljskih poletov posvečeno spominsko sobo dal izprazniti, in jo spremenil v poročno dvorano. Sicer ti dokumenti, 46 jih je, obsegajo različne objave v mednarodnem tisku, strokovnih revijah, in pomembno pismo evropskega komisarja Guenterja Verheugna slovenskemu zunanjemu ministrstvu iz l. 2007 - ob priliki podarjene knjige o Noordungu - kot izjemen pogum gledati naprej. Pismo naj bi pripomoglo k pridobitvi sredstev, potrebnih za gradnjo nove stavbe, ki so jo odprli pred desetletjem. V okviru predaje dokumentacije v torek, 6. septembra je Dragan Živadinov predstavil tudi memorandum o kulturalizaciji vesolja in kozmifikaciji umetnosti, naslovljen na vlado, lokalno oblast, in ministroma za gospodarstvo in tehnologijo ter kulturo. V njem odgovorne tudi opozarjajo, naj popravijo škodo, ki v okviru sedanjega lokalnim turističnim potrebam prilagojenega središča, nastaja na ta način. Med drugim naj bi v obdobju po l.2017 iz stavbe neznano kam izginili tudi nekateri razstavljeni artefakti. Dragan Živadinov je spregovoril za Program Ars.
Predaja izbora dokumentov KSEVT v NUK (od leve Dragan Živadinov, Miha Turšič in Marijan Rupert, vodja Rokopisne zbirke NUK)
VIR: Program Ars
6. septembra 2012, točno pred 10 leti so v novi stavbi v Vitanju slovesno odprli Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, KSEVT. Prvotna zasedba, Dragan Živadinov, Miha Turšič in Dunja Zupančič je po desetletju Rokopisni zbirki NUK na ta dan predala izbor njihove dokumentacije tega obdobja. Še vedno mednarodno delujoča, je ta zasedba KSEVT po petih letih, l.2017, svoje delo morala preseliti drugam, že nekaj časa pa v Vitanju deluje Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, ki je po vselitvi inženirskemu pionirju vesoljskih poletov posvečeno spominsko sobo dal izprazniti, in jo spremenil v poročno dvorano. Sicer ti dokumenti, 46 jih je, obsegajo različne objave v mednarodnem tisku, strokovnih revijah, in pomembno pismo evropskega komisarja Guenterja Verheugna slovenskemu zunanjemu ministrstvu iz l. 2007 - ob priliki podarjene knjige o Noordungu - kot izjemen pogum gledati naprej. Pismo naj bi pripomoglo k pridobitvi sredstev, potrebnih za gradnjo nove stavbe, ki so jo odprli pred desetletjem. V okviru predaje dokumentacije v torek, 6. septembra je Dragan Živadinov predstavil tudi memorandum o kulturalizaciji vesolja in kozmifikaciji umetnosti, naslovljen na vlado, lokalno oblast, in ministroma za gospodarstvo in tehnologijo ter kulturo. V njem odgovorne tudi opozarjajo, naj popravijo škodo, ki v okviru sedanjega lokalnim turističnim potrebam prilagojenega središča, nastaja na ta način. Med drugim naj bi v obdobju po l.2017 iz stavbe neznano kam izginili tudi nekateri razstavljeni artefakti. Dragan Živadinov je spregovoril za Program Ars.
Predaja izbora dokumentov KSEVT v NUK (od leve Dragan Živadinov, Miha Turšič in Marijan Rupert, vodja Rokopisne zbirke NUK)
VIR: Program Ars
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov