Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nocoj ob devetnajstih trideset bo v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu podeljena nagrada lastovka za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars leta 2022. Natečaj je že enaintridesetič pripravil 3. program - program Ars Radia Slovenija, pa tudi nocojšnjo prireditev, ki jo bo mogoče spremljati prek neposrednega radijskega in video prenosa. Žirija je nagrajenca izbirala izmed tri sto šestdesetih kratkih zgodb, prispelih na natečaj in izbrala štiri, ki smo jih te dni že poslušali v Literarnih nokturnih na Prvem in Tretjem programu Radia Slovenija. Napisale so jih Miša Gams, Tadeja Šef, Monika Lavrič in Helena Šuklje.
Za ime avtorja zgodbe z naslovom Pod barvami na sliki izvemo nocoj na prireditvi. Zgodbo bo interpretiral Matej Puc, podeltev bosta povezovala Mateja Perpar in Ambrož Kvartič, nastopila bo še violinistka Ana Mezgec.
Nocoj ob devetnajstih trideset bo v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu podeljena nagrada lastovka za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars leta 2022. Natečaj je že enaintridesetič pripravil 3. program - program Ars Radia Slovenija, pa tudi nocojšnjo prireditev, ki jo bo mogoče spremljati prek neposrednega radijskega in video prenosa. Žirija je nagrajenca izbirala izmed tri sto šestdesetih kratkih zgodb, prispelih na natečaj in izbrala štiri, ki smo jih te dni že poslušali v Literarnih nokturnih na Prvem in Tretjem programu Radia Slovenija. Napisale so jih Miša Gams, Tadeja Šef, Monika Lavrič in Helena Šuklje.
Za ime avtorja zgodbe z naslovom Pod barvami na sliki izvemo nocoj na prireditvi. Zgodbo bo interpretiral Matej Puc, podeltev bosta povezovala Mateja Perpar in Ambrož Kvartič, nastopila bo še violinistka Ana Mezgec.
Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, ki naj bi v celoti stal 240 milijonov.
Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo
»Glasba je čas, ki ga v svoji začasnosti ukrademo večnosti,« pove fotograf in filozof dr. Evgen Bavčar, trojni doktor, častni znanstvenik Inštituta za kritične študije v Mehiki in v istem inštitutu tudi direktor laboratorija za nevidno. Je tudi vitez francoske legije časti in častni občan Evrope, razglašen leta 2016. Kot gostujoči profesor je predaval na evropskih in ameriških univerzah o estetiki in problematiki slepih, danes pa nas bo s svojimi glasbenimi spomini popeljal v svet Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic, pa tudi v svet s sončno krajino navdihnjene glasbe – ali kot je povedal dr. Bavčar: »Glasbe, ki sem si jo posnel na magnetofon, glasbe, ki je kot antidrepresiv.« Govorili bomo o svetu absolutnega poslušanja, pa tudi o dostopnosti slepih do drugih, v svetu vizualnega usidranih umetnosti, o izkušnjah ‘pogleda od blizu’. Z besedami dr. Bavčarja: »Imel sem možnost, da sem v Rimu tipal kip Mojzesa od Michelangela. Izkušnja je bila tako močna, da sem jokal.« Na fotografiji: dr. Evgen Bavčar (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov