Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko omenimo Habsburžane, večina med nami pomisli predvsem na Marijo Terezijo. A to dinastijo bi morali bolje poznati, saj so vladali tudi našim krajem, so prepričani na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. Da bi tudi laični bralci boljše razumeli širši kontekst, v katerega se umešča naša zgodovina, so izdali že več monografij o Habsburžanih. Čisto sveža je monografija Karel I. – zadnji slovenski cesar, posvečena pogosto spregledanemu vladarju. Zakaj tak naslov? "Želeli smo pokazati, da ne govorimo o tujih vladarjih, temveč o zadnjem cesarju dinastije, ki je vladala tudi nam", odgovarja urednik monografije Gregor Antoličič. Karel I. Habsburški je spregledan morda tudi zato, ker so njegov čas in vladanje zaznamovali prva svetovna vojna, razpad večstoletnih imperijev in nastanek nacionalnih držav. Monografija, ki je nastala ob stoti obletnici cesarjeve smrti, združuje prispevke več slovenskih in hrvaških zgodovinarjev, z njo pa želijo nagovoriti tudi laično javnost. Knjigo, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, so predstavili v okviru okrogle mize z naslovom Habsburžani v 20. stoletju, še pred tem pa se je z urednikom Gregorjem Antoličičem pogovarjala Iza Pevec.
Foto: Iza Pevec in Wikipedia
Ko omenimo Habsburžane, večina med nami pomisli predvsem na Marijo Terezijo. A to dinastijo bi morali bolje poznati, saj so vladali tudi našim krajem, so prepričani na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. Da bi tudi laični bralci boljše razumeli širši kontekst, v katerega se umešča naša zgodovina, so izdali že več monografij o Habsburžanih. Čisto sveža je monografija Karel I. – zadnji slovenski cesar, posvečena pogosto spregledanemu vladarju. Zakaj tak naslov? "Želeli smo pokazati, da ne govorimo o tujih vladarjih, temveč o zadnjem cesarju dinastije, ki je vladala tudi nam", odgovarja urednik monografije Gregor Antoličič. Karel I. Habsburški je spregledan morda tudi zato, ker so njegov čas in vladanje zaznamovali prva svetovna vojna, razpad večstoletnih imperijev in nastanek nacionalnih držav. Monografija, ki je nastala ob stoti obletnici cesarjeve smrti, združuje prispevke več slovenskih in hrvaških zgodovinarjev, z njo pa želijo nagovoriti tudi laično javnost. Knjigo, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, so predstavili v okviru okrogle mize z naslovom Habsburžani v 20. stoletju, še pred tem pa se je z urednikom Gregorjem Antoličičem pogovarjala Iza Pevec.
Foto: Iza Pevec in Wikipedia
Tema tokratne oddaje so različne manjšine, v njej pa sodelujejo pisateljica in poslanka Nataša Sukič, predsednik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije Jožek Horvat Muc ter kulturni antropolog in sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Milan Obid. V pogovoru z Markom Goljo nam vsaj nekoliko približujejo manjšinsko izkušnjo, stvarnost in morda tudi prihodnost.
Vsebine Programa Ars
V ciklu oddaj, ki jih z imenom Od Vinjet do Podob iz sanj poleti predvajamo v terminu ponedeljkove ponovitve Kulturne panorame, boste zdaj lahko prisluhnili zadnji izmed štirih oddaj, ki jih je leta 1976 pripravil akademik dr. Janko Kos ter v njih predstavil in razčlenil prozo Ivana Cankarja. Tokrat bomo poslušali zgodbo o grbcu iz romana Novo življenje, črtico Na Golgato iz knjige Mimo življenja, črtico Sova iz zbirke Moja njiva ter odlomek iz uvoda v Podobe iz sanj, interpretirali jih bodo dramski igralci Boris Kralj, Boris Juh in Jerca Mrzel. Oddajo je z glasbo opremil Peter Čare, režiral pa Aleš Jan.
V terminu ponedeljkovih ponovitev oddaje Kulturna panorama to poletje ob 100. obletnici smrti Ivana Cankarja ponavljamo nekaj literarnih oddaj, v katerih predstavljamo in razčlenjujemo njegovo prozo. Dali smo jim skupen naslov Od Vinjet do Podob iz sanj. Sklenjeni cikel štirih oddaj je leta 1976 pripravil akademik dr. Janko Kos in tokrat bo na vrsti ponovitev tretje. Svoje razmišljanje je oprl na odlomke iz Cankarjevih del Nina, Martin Kačur, Milan in Milena ter črtic Noč in Večerna molitev iz zbirke Moja njiva. Interpretirali so jih dramski igralci Boris Kralj, Boris Juh, Jerca Mrzel in Rudi Kosmač. Oddajo je z glasbo opremil Peter Čare, režiral pa Aleš Jan.
V terminu ponedeljkovih ponovitev oddaje Kulturna panorama to poletje ob 100. obletnici smrti Ivana Cankarja ponavljamo nekaj literarnih oddaj, v katerih predstavljamo in razčlenjujemo njegovo prozo. Oddajam smo dali skupen naslov Od Vinjet do Podob iz sanj. Zaključen cikel štirih oddaj je leta 1976 pripravil akademik Janko Kos in tokrat bomo ponovili drugo, v kateri je povezal odlomke iz Cankarjevih del: Hiše Marije pomočnice, Gospe Judit, Kurenta ter črtico Tičnica iz zbirke Moja njiva. Interpretirali so jih dramski igralci Boris Kralj, Jerca Mrzel, Boris Juh in Rudi Kosmač. Oddajo je z glasbo opremil Peter Čare, režiral pa Aleš Jan.
V terminu ponedeljkovih ponovitev oddaje Kulturna panorama bomo to poletje ob 100. obletnici smrti Ivana Cankarja ponovili nekaj literarnih oddaj, v katerih predstavljamo in razčlenjujemo njegovo prozo. Oddajam smo dali skupen naslov Od Vinjet do Podob iz sanj. Zaključen cikel štirih oddaj je leta 1976 pripravil akademik Janko Kos in v prvo je vključil odlomke iz romana Na klancu, epiloga k zbirki črtic in novel Vinjete, odlomek iz pisma Zofki Kveder, črtico Med zvezdami iz zbirke Podobe iz sanj in odlomek zadnjega poglavja povesti Hlapec Jernej in njegova pravica. Literarna besedila so interpretirali dramski igralci Boris Kralj, Rudi Kosmač, Boris Juh in Jerca Mrzel, režiral je Aleš Jan.
Neveljaven email naslov