Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pesniku in narodnemu heroju Karlu Destovniku - Kajuhu se posveča tudi literarni radijsko-gledališki večer iz cikla Ars teatralis, tokrat na odrskih deskah Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim prenosom na Programu Ars in Radiu Trst A. Scenarist Vlado Vrbič je za prvo pesem izbral Slutnjo, verze še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Žiga Bratoš pa se je o dogodku pogovarjal z režiserjem Alenom Jelenom.
Nastopili bodo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tep-šić, Danijel Malalan in Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja bo dopolnjevala glasba, za to bosta poskrbela violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic. Dogodek pripravljajo Program Ars Radia Slove-nija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.
Foto: Arhiv NUK
Pesniku in narodnemu heroju Karlu Destovniku - Kajuhu se posveča tudi literarni radijsko-gledališki večer iz cikla Ars teatralis, tokrat na odrskih deskah Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim prenosom na Programu Ars in Radiu Trst A. Scenarist Vlado Vrbič je za prvo pesem izbral Slutnjo, verze še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Žiga Bratoš pa se je o dogodku pogovarjal z režiserjem Alenom Jelenom.
Nastopili bodo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tep-šić, Danijel Malalan in Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja bo dopolnjevala glasba, za to bosta poskrbela violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic. Dogodek pripravljajo Program Ars Radia Slove-nija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.
Foto: Arhiv NUK
V 22. oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo od južnih obal Črnega morja preko Bosporja odpluli v vzhodno Sredozemlje. Med drugim bomo slišali glasbo, ki so jo navdihnili pontski kralj Mitridat, Ifigenija, Paris in Helena, Hektor in Andromaha, Sapfo ter mnoge druge antične osebnosti. Na sporedu bo glasba Albana Berga, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Leonarda Vincija, Mikisa Theodorakisa, Christopha Willibalda Glucka, Franza Schuberta, Hectorja Berlioza in Maurica Ravela.
V oddaji Zakladi Črnega morja, enaindvajseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere, se bomo iz Istanbula odpravili proti severu, vzdolž zahodne obale Črnega morja. Na naši poti bomo obiskali Bolgarijo, Romunijo, Ukrajino, Rusijo in Gruzijo, na sporedu pa bo glasba Georgeja Enescuja, Petra Iljiča Čajkovskega, Aleksandra Borodina, Sergeja Prokofjeva, Modesta Musorgskega, Sergeja Rahmaninova, Christopha Willibalda Glucka in Franza Liszta. Slišali bomo tudi bolgarski ples v izvedbi Jordija Savalla in ljudskih godcev ter odlomke iz besedil Aleksandra Puškina, Ane Ahmatove in Antona Čehova.
Že v prejšnji oddaji smo prispeli v Istanbul in spoznali delček njegove bogate glasbene dediščine, v 20. oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. pa bomo podrobneje raziskali utrip mesta, ki predstavlja glavno stičišče vzhoda in zahoda. Predvajali bomo glasbena dela Luigija Arditija, Augusta Ritterja von Adelburga, Isaaca Albéniza, Ulvija Cemala (izg. džemala) Erkina, Ahmeda Adnana Sayguna, Melihe Doguduyal, Gaetana Donizettija, Georgija Minčeva ter glasbo danes enega najbolj prepoznavnih in razvpitih turških glasbenikov – Fazila Saya. Prebrali bomo tudi nekaj odlomkov Pierra Lottija, francoskega pisatelja, ki se je zaljubil v Turčijo in Istanbul ter z izbranimi besedami opisoval veličino in lepote največjega turškega mesta.
V devetnajsti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo raziskovali glasbeno kulturo Istanbula in klasično glasbo, ki so jo navdihnili značilni vzorci izvirne turške glasbe. Na sporedu bo glasba Johanna Sebastiana Bacha, Dimitrija Kantemirja, Josepha Martina Krausa, Françoisa Rebela, Françoisa Francourja, Jeana-Baptista Lullyja, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Selima III., Josepha Haydna in Gabriela Fauréja.
V osemnajsti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo najprej spoznali življenje, delo in obrede menihov, ki so že v 9. stoletju naselili območje ob gori Atos v vzhodni Grčiji. V drugem delu oddaje bomo nadaljevali pot proti vzhodu in prispeli v starodavni Konstantinopel. Poleg obredne glasbe menihov bomo predvajali tudi dela Einojuhanija Rautavaare, Dimitrija Kantemirja, Giovannija Battiste Toderinija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Franza Xaverja Süssmayrja, Franza Antona Hoffmeistra, Ludwiga van Beethovna in drugih.
Sedemnajsto oddajo iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo v celoti posvetili božanskemu Orfeju. Ob temah, ki jih priklicuje Orfejev mit – ljubezen, umetnost, lepota, skrivnost, nadnaravno –, so pesniške, dramatske, filozofske, predvsem pa glasbene zamisli zahodnega sveta dosegle svoj najvišji izraz. V oddaji bomo slišali, kako so ga uglasbili Jacopo Peri, Claudio Monteverdi, Marc-Antoine Charpentier, Johann Adolph Hasse, Christoph Willibald Gluck, Joseph Haydn, Yannis Markoupolos, Kurt Weill in Igor Stravinski.
V šestnajsti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo zapustili starodavne Atene in odpotovali proti vzhodu na bližnje Egejske otoke. Najprej bomo predvajali deli Nikosa Skalkotasa in Iannisa Xenakisa, dveh osrednjih grških skladateljev 20. stoletja, nato pa bodo oddajo prepletali antični glasbeni primeri, ljudske pesmi, poezija Friedricha Schillerja in glasba Johanna Friedricha Agricole, Franza Schuberta, Luca Marenzia, Briana Ferneyhougha in Salvatoreja Sciarrina.
Petnajsta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere je posvečena Atenam, najpomembnejšemu mestu antične in sedanje Grčije. V oddaji bomo predvajali sklepni del opere Alkestida Antona Schweitzerja, dva antična glasbena primera v izvedbi ansambla Melpomen, odlomek iz opere Kserks Georga Friedricha Händla, na sporedu pa bodo še glasbeni odlomki iz skladb Erika Satieja, Victorja de Sabate, Luigija Dallapiccole in Ludwiga van Beethovna.
Mogočni ditirambi velikih dionizij so od nekdaj vzbujali domišljijo ne samo skladateljev, temveč tudi pesnikov. V prvem delu štirinajste oddaje iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere se bomo posvetili ditirambu. V svoji pesmi ga je opisal Friedrich Schiller, njegovi verzi pa so navdihnili mnoge skladatelje, med drugim tudi Franza Schuberta. Slišali bomo tudi, kako so si ditiramb predstavljali Václav Tomášek, Nikolaj Medtner in Igor Stravinski. Drugi del oddaje bo namenjen Evripidovi Alkestidi. Velikega dramatika je navdihnila stara grška ljudska zgodba o tesalskem kralju Admetu in lepotici Alkestidi, antična snov pa je bila zelo priljubljena v baroku in zgodnjem klasicizmu. Spoznali bomo, kako so njuno zgodbo v opero prelili Jean-Baptiste Lully, Georg Friedrich Händel in Christoph Willibald Gluck.
Osrednje mesto v trinajsti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere je namenjeno mitu o Prometeju. Zgodba o junaku, ki je proti Zevsovi volji ljudem prinesel ogenj in zato trpel strahotne muke, je navdihnila številne skladatelje; med drugim Luigija Nona, Ludwiga van Beethovna, Franza Schuberta in Aleksandra Skrjabina, ki so mit o prinašalcu ognja vsak po svoje prelili v glasbo. Poleg tega boste v oddaji lahko poslušali tudi dva antična primera Evripidove glasbe ter odlomka iz Elektre Richarda Straussa in istoimenske opere Mikisa Theodorakisa.
Grška mitologija je od renesanse naprej navdihnila številne ustvarjalce najrazličnejših umetnosti, še posebej glasbene. V dvanajsti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo poslušali glasbo skladateljev, ki so tako ali drugače našli navdih v bogatem mitološkem izročilu antične Grčije. Na sporedu bo glasba Antonia Vivaldija, Carla Orffa, Johna Blowa, Alessandra Scarlattija, Nikosa Mamangakisa, Hansa Wernerja Henzeja, Eliotta Carterja, Pietra Antonia Locatellija in Richarda Straussa, oddajo pa bomo začeli s tretjo Gimnopedijo Erika Satieja.
V sedmi oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo spoznali del glasbene zapuščine Reke, Kvarnerja in otokov severne Dalmacije, predvajali pa bomo tudi dela, ki so tako ali drugače povezana z omenjenim območjem. Na sporedu bo glasba Alme Mahler, Ivana Zajca, Johanna Straussa mlajšega, Franza Leharja, Dina Cianija, Igorja Stravinskega, Borisa Papandopula, neznanega skladatelja iz 12. stoletja, Andrija Patricija in Jakova Gotovca.
V osmi oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo odkrivali najbolj zanimiva glasbena dela nekaterih skladateljev, ki so živeli ali delovali na območju dveh zgodovinsko pomembnih obalnih mest – Splita in Dubrovnika – ali pa so v omenjenih krajih našli navdih za svoja dela. Slišali bomo glasbo Josipa Hatzeja, Jakova Gotovca, Damjana Nembrija, Tana Duna, Vincenza Comnena, Luke Sorkočevića, Ivana Mane Jarnovića, Petra Obradovića in drugih…
V oddaji s podnaslovom Od obal Črne gore in Albanije do Krfa iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo nadaljevali pot vzdolž jugovzhodne obale Jadranskega morja in poslušali glasbena dela, ki so tako ali drugače povezana s tem območjem. Na sporedu bo glasba Maurica Ravela, Antonia Vivaldija, Ivana Brkanovića, Tonina Harapija, Kozme Lare, Thomasa Simakuja, Luigija Dallapiccole in Peggy Glanville-Hicks, slišali pa bomo tudi pet dragocenih primerov albanske ljudske glasbe, ki jih v svojem osebnem arhivu hrani Carlo de Incontrera.
V enajsti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere se bomo odpravili od otoka Krfa naprej proti južni Itaki. Otoku je nekoč kraljeval Odisej, Odisejeva vrnitev na Itako pa je tema, ki se v zgodovini glasbe pojavi večkrat in tako bomo v današnji oddaji predvajali glasbene primere Claudia Monteverdija, Nikosa Skalkottasa in Luigija Dallapiccole. Naše potovanje bomo nadaljevali v misterioznih Delfih, popku sveta, kot ga je določil veliki Zevs. Slišali bomo nekaj glasbenih primerov iz antičnega časa, na sporedu pa bo še glasba Huga Wolfa, Johannesa Brahmsa, Clauda Debussyja, Christopha Willibalda Glucka in Benjamina Brittna.
»Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna pa je nesrečna po svoje.« Uvodna misel iz romana Ana Karenina je izhodišče razmišljanj letošnjih maturantov, ko bodo pisali esej iz književnosti. Pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj je like v romanu osvetlil z različnih zornih kotov in jih prikazal kot polnokrvne osebe. Njihove dileme ob iskanju sreče, ljubezni in življenjskega smisla, vprašanja o zvestobi svoji ali družbeni etiki, posledice njihovih odločitev, relativnost življenjske sreče in nesreče – vse to so teme, ki ne prinašajo enoznačnih odgovorov. Literarni večer o romanu je pripravila Nada Barbarič Naskov.
V šesti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo nadaljevali potovanje vzdolž obale istrskega polotoka. Najprej se bomo ustavili v Poreču in Rovinju, kjer so v 16. stoletju delovali Andrea starejši iz Motovuna, Francesco in Gabriele Sponga, nato pa se bomo premaknili v Pulj, ki so ga na začetku 19. stoletja zaznamovali zvoki mornariških godb in avstro-ogrska glasba izpod peres Ferdinanda Preisa in Franza Leharja. Oddajo bomo sklenili v Opatiji, znamenitem letovišču, ki je gostilo številna znana umetniška imena, na sporedu pa bo še glasba Geoffreyja Molyneauxa Palmerja, Luciana Beria, Gustava Mahlerja, Johannesa Brahmsa in Marcela Tyberga.
Interpretacija: Damjana Černe Pesem je bila prvič objavljena v oddaji Lirični utrinek: 17. 7. 2012
V peti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere se bomo posvetili glasbi širšega območja Istre. Pri tem bomo posebno pozornost namenili baročni glasbeni zapuščini Kopra, ki so jo med drugim oblikovali Gabriello Puliti, Antonio Tarsia in Giuseppe Tartini, slišali pa bomo tudi dela, pod katera so se podpisali Antonio Smareglia, Andrea Gabrieli, Nicola Porpora, Uroš Rojko in Luigi Dallapiccola.
Z literarnim večerom o romanu Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov nagovarjamo slovenske maturante, ki bodo pisali maturitetni esej na temo Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna pa je nesrečna po svoje. Roman pripoveduje o ženski, ki živi v zlati kletki, željna ljubezni, pozornosti in razumevanja, česar pa pri možu ne dobi. Za radijsko predstavitev je roman pripravila Miriam Stanonik.
Neveljaven email naslov