Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po podatkih Statističnega urada Slovenije je spolno nadlegovanje na delovnem mestu doživela vsaka četrta oseba. Podatki kažejo, da je med tarčami nadlegovanja več žensk kot moških, in čeprav so tudi moški tarče, hkrati drži, da so večinoma prav oni storilci teh kaznivih dejanj.
Kulturno ministrstvo je v sodelovanju z nevladno organizacijo Mesto žensk predstavilo načrt, kako izoblikovati in utrditi varno delovno okolje, ki varuje dostojanstvo zaposlenih in preprečuje vsakršno nasilje, trpinčenje in spolno nadlegovanje na delovnem mestu.
Plodna tla za trpinčenje in nadlegovanje so področja s projektno ali prekerno zaposlenimi delavci (kar je značilno za kulturni sektor), tarče so osebe na začetku kariere, storilci večinoma na položaju moči: to so ugotovitve mednarodnega posveta."Pred ukrepanjem moramo pridobiti podatke. Ministrstvo je zadnje mesece v intenzivnih pripravah na začetek raziskavanja pojavnosti spolnega nadlegovanja in nasilja na področju kulture, zato računamo, da bomo po novem letu, v januarju zagnali to raziskavo," napoveduje Tjaša Pureber z direktorata za razvoj kulturnih politik na kulturnem ministrstvu in dodaja, da bo raziskava podlaga za akcijski načrt. Slovenska zakonodaja do določene mere že ureja problematiko; v organizacijah predvideva določitev ukrepov za preprečevanje nadlegovanja, težava pa je, da je njihova vsebina prepuščena samim organizacijam, so opozorili udeleženci posveta. Druga ugotovitev je zgledna avstrijska ureditev. Tamkajšnji parlament je lani ustanovil posebno organizacijo na športnem in kulturnem področju: Zaupno točko za zaščito pred nadlegovanjem in nasiljem. Primera dobre prakse najdemo tudi pri nas. Ljubljanska univerza je sprejela Pravilnik o ukrepih proti nasilju, nadlegovanju in trpinčenju, ki določa imenovanje in izobraževanje zaupnih oseb. Posodobljen pravilnik s sankcijami proti prestopnikom je sprejelo tudi Slovensko mladinsko gledališče.
Po podatkih Statističnega urada Slovenije je spolno nadlegovanje na delovnem mestu doživela vsaka četrta oseba. Podatki kažejo, da je med tarčami nadlegovanja več žensk kot moških, in čeprav so tudi moški tarče, hkrati drži, da so večinoma prav oni storilci teh kaznivih dejanj.
Kulturno ministrstvo je v sodelovanju z nevladno organizacijo Mesto žensk predstavilo načrt, kako izoblikovati in utrditi varno delovno okolje, ki varuje dostojanstvo zaposlenih in preprečuje vsakršno nasilje, trpinčenje in spolno nadlegovanje na delovnem mestu.
Plodna tla za trpinčenje in nadlegovanje so področja s projektno ali prekerno zaposlenimi delavci (kar je značilno za kulturni sektor), tarče so osebe na začetku kariere, storilci večinoma na položaju moči: to so ugotovitve mednarodnega posveta."Pred ukrepanjem moramo pridobiti podatke. Ministrstvo je zadnje mesece v intenzivnih pripravah na začetek raziskavanja pojavnosti spolnega nadlegovanja in nasilja na področju kulture, zato računamo, da bomo po novem letu, v januarju zagnali to raziskavo," napoveduje Tjaša Pureber z direktorata za razvoj kulturnih politik na kulturnem ministrstvu in dodaja, da bo raziskava podlaga za akcijski načrt. Slovenska zakonodaja do določene mere že ureja problematiko; v organizacijah predvideva določitev ukrepov za preprečevanje nadlegovanja, težava pa je, da je njihova vsebina prepuščena samim organizacijam, so opozorili udeleženci posveta. Druga ugotovitev je zgledna avstrijska ureditev. Tamkajšnji parlament je lani ustanovil posebno organizacijo na športnem in kulturnem področju: Zaupno točko za zaščito pred nadlegovanjem in nasiljem. Primera dobre prakse najdemo tudi pri nas. Ljubljanska univerza je sprejela Pravilnik o ukrepih proti nasilju, nadlegovanju in trpinčenju, ki določa imenovanje in izobraževanje zaupnih oseb. Posodobljen pravilnik s sankcijami proti prestopnikom je sprejelo tudi Slovensko mladinsko gledališče.
Tema tokratne oddaje so različne manjšine, v njej pa sodelujejo pisateljica in poslanka Nataša Sukič, predsednik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije Jožek Horvat Muc ter kulturni antropolog in sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Milan Obid. V pogovoru z Markom Goljo nam vsaj nekoliko približujejo manjšinsko izkušnjo, stvarnost in morda tudi prihodnost.
Vsebine Programa Ars
V ciklu oddaj, ki jih z imenom Od Vinjet do Podob iz sanj poleti predvajamo v terminu ponedeljkove ponovitve Kulturne panorame, boste zdaj lahko prisluhnili zadnji izmed štirih oddaj, ki jih je leta 1976 pripravil akademik dr. Janko Kos ter v njih predstavil in razčlenil prozo Ivana Cankarja. Tokrat bomo poslušali zgodbo o grbcu iz romana Novo življenje, črtico Na Golgato iz knjige Mimo življenja, črtico Sova iz zbirke Moja njiva ter odlomek iz uvoda v Podobe iz sanj, interpretirali jih bodo dramski igralci Boris Kralj, Boris Juh in Jerca Mrzel. Oddajo je z glasbo opremil Peter Čare, režiral pa Aleš Jan.
V terminu ponedeljkovih ponovitev oddaje Kulturna panorama to poletje ob 100. obletnici smrti Ivana Cankarja ponavljamo nekaj literarnih oddaj, v katerih predstavljamo in razčlenjujemo njegovo prozo. Dali smo jim skupen naslov Od Vinjet do Podob iz sanj. Sklenjeni cikel štirih oddaj je leta 1976 pripravil akademik dr. Janko Kos in tokrat bo na vrsti ponovitev tretje. Svoje razmišljanje je oprl na odlomke iz Cankarjevih del Nina, Martin Kačur, Milan in Milena ter črtic Noč in Večerna molitev iz zbirke Moja njiva. Interpretirali so jih dramski igralci Boris Kralj, Boris Juh, Jerca Mrzel in Rudi Kosmač. Oddajo je z glasbo opremil Peter Čare, režiral pa Aleš Jan.
V terminu ponedeljkovih ponovitev oddaje Kulturna panorama to poletje ob 100. obletnici smrti Ivana Cankarja ponavljamo nekaj literarnih oddaj, v katerih predstavljamo in razčlenjujemo njegovo prozo. Oddajam smo dali skupen naslov Od Vinjet do Podob iz sanj. Zaključen cikel štirih oddaj je leta 1976 pripravil akademik Janko Kos in tokrat bomo ponovili drugo, v kateri je povezal odlomke iz Cankarjevih del: Hiše Marije pomočnice, Gospe Judit, Kurenta ter črtico Tičnica iz zbirke Moja njiva. Interpretirali so jih dramski igralci Boris Kralj, Jerca Mrzel, Boris Juh in Rudi Kosmač. Oddajo je z glasbo opremil Peter Čare, režiral pa Aleš Jan.
V terminu ponedeljkovih ponovitev oddaje Kulturna panorama bomo to poletje ob 100. obletnici smrti Ivana Cankarja ponovili nekaj literarnih oddaj, v katerih predstavljamo in razčlenjujemo njegovo prozo. Oddajam smo dali skupen naslov Od Vinjet do Podob iz sanj. Zaključen cikel štirih oddaj je leta 1976 pripravil akademik Janko Kos in v prvo je vključil odlomke iz romana Na klancu, epiloga k zbirki črtic in novel Vinjete, odlomek iz pisma Zofki Kveder, črtico Med zvezdami iz zbirke Podobe iz sanj in odlomek zadnjega poglavja povesti Hlapec Jernej in njegova pravica. Literarna besedila so interpretirali dramski igralci Boris Kralj, Rudi Kosmač, Boris Juh in Jerca Mrzel, režiral je Aleš Jan.
Neveljaven email naslov