Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leto 2022 je v najrazličnejših oblikah in formatih preizpraševalo našo družbeno, politično in umetnostno sedanjost, prezrlo pa ni niti bivanjskih vprašanj in vprašanj, ki se posamezniku porajajo ob gradnji in preverjanju identitete, tako lastne kot tudi skupnostne. Dva največja slovenska festivala, Borštnikovo srečanje in teden slovenske drame sta minila v znamenju postepidemičnih razmer in radosti ob ponovnem zagonu gledališkega vrveža na odru in nasproti njega, v avditoriju. Več o nagrajenih predstavah, dramskih besedilih ter zaslužnih posameznikih pa v prispevku Petre Tanko.
Foto: Bitef/Jelena Janković
Leto 2022 je v najrazličnejših oblikah in formatih preizpraševalo našo družbeno, politično in umetnostno sedanjost, prezrlo pa ni niti bivanjskih vprašanj in vprašanj, ki se posamezniku porajajo ob gradnji in preverjanju identitete, tako lastne kot tudi skupnostne. Dva največja slovenska festivala, Borštnikovo srečanje in teden slovenske drame sta minila v znamenju postepidemičnih razmer in radosti ob ponovnem zagonu gledališkega vrveža na odru in nasproti njega, v avditoriju. Več o nagrajenih predstavah, dramskih besedilih ter zaslužnih posameznikih pa v prispevku Petre Tanko.
Foto: Bitef/Jelena Janković
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov