Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V mednarodnem umetniškem projektu B-AIR skupina skladateljev ustvarja orkestrska dela za dojenčke in malčke. Prvič bomo slišali simfonično skladbo Tako tiho skladateljice Larise Vrhunc. Simfoničnemu orkestru RTV SLO bo dirigirala Catherine Larsen-Maguire.
Dva koncerta s tem delom bosta v soboto, 21. januarja. Prvi, ob 17. uri, bo namenjen dojenčkom, malčkom in njihovim staršem ter njihovim odzivom na posebej premišljene zvočne dražljaje. Ob 19.30 pa bo koncert pred živim občinstvom, tokrat ne najmlajšim, predvajal program Ars v neposrednem prenosu.
V projektu, namenjenem najmlajšim, sodelujejo mednarodni strokovnjaki s področja razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike in z drugih področij. Priznani umetniki, skladatelji, pišejo nove orkestrske partiture z mislijo na posebnost odzivanja dojenčkov in malčkov na različne zvočnosti ter iščejo načine kako s kakovostnimi zvočnimi dražljaji ustvariti varen in negujoč prostor – prostor poslušanja za tkanje in poglabljanje vezi med najmlajšimi poslušalci in njihovimi starši.
Larisa Vrhunc je gradivo za delo ustvarila na podlagi občutljivosti in odzivanja na frekvenčna območja, predvsem pa je izhajala iz spoznanja, da poslušalci skladbe potrebujejo občutek varnosti in umirjenosti. Ta glasba je tako tiha.
»Prvo spoznanje po temeljitem sodelovanju z različnimi strokovnjaki je bilo, da majhni otroci še premorejo prvinsko radovednost, hkrati pa njihovi sistemi (tako fiziološki kot psihološki) še niso dobro razviti, in sklenila sem, da to upoštevam. Zelo izrazita posebnost majhnih otrok je, da so na zvočne dražljaje precej bolj občutljivi kot odrasli. Veliko bolje kot odrasli zaznavajo visoke frekvence, hkrati pa se njihov slušni aparat hitreje zasiči. Ne prenesejo nenadnih sprememb in glasnih zvokov, zvoki, ki spominjajo na grozljive zvoke narave (večkrat v nižjem delu slušnega spektra), jih plašijo, potrebujejo več časa, da se seznanijo z vsako novo informacijo in jo sprejmejo, zato pa se dobro počutijo ob ponavljanjih, počasnih in postopnih spremembah, višjih in tišjih zvokih, še posebej pa potrebujejo občutek varnosti in umirjenosti. Tako mi je postalo jasno, da bo glasba tiha, da je izbrani naslov pravšnji,« pravi skladateljica Larisa Vrhunc.
Pri izvedbi koncerta bo posebna pozornost namenjena tudi okolju, ki bo omogočalo, da se bodo otroci lahko svobodno gibali, se oglašali, v roke prijeli katero od ponujenih zvočil, morda tudi zapustili prostor; njihove aktivnosti so pričakovani del dogajanja. Tako bodo tudi starši lahko bolj sproščeni v odnosu do otroka, skupaj z njim gradili pozitiven medsebojni odnos in se z njim ter skozi njegovo doživljanje vživeli v glasbeno dogajanje. Skladateljica si je zamislila, da bosta v prostoru dva vrteča se objekta, ki ju starši lahko na željo otrok kadar koli zavrtijo in sprožijo zvončkljanje visečih kovinskih ploščic, enaki zvoki pa bodo prihajali tudi iz orkestra, saj bodo glasbeniki med igranjem sprožali premikanje enakih ploščic. Otroci bodo dobili tudi blazinice, napolnjene s papirjem, ki ob stiskanju šumi, glasbeniki pa se bodo na te šume odzivali z lastnim »igranjem« na papir, posebej takrat, ko je občinstvo najbolj aktivno. Poslušalci koncerta bodo tako lahko s svojo aktivnostjo deloma usmerjali glasbeni tok.
Število obiskovalcev koncerta je zaradi vzpostavljanja okolja svobodnega gibanja, občutka varnosti in umirjenosti omejeno. Za brezplačne vstopnice se lahko od srede 11.1. prijavite v spletni aplikaciji olaii na naslovu https://olaii.com/event/2430/simfonicni-koncert-za-dojencke-in-malcke-skladateljica-larisa-vrhunc-in-simfoniki-rtv-slovenija. Vstopnica omogoča vstop otroku in spremljevalcu.
Izvedbo in snemanje skladbe Tako tiho ob 19:30 kot del cikla Odkritja26 lahko obiščete z brezplačno vstopnico, za katero se prav tako lahko prijavite v spletni aplikaciji na naslovu https://olaii.com/event/2431/odkritja26-skladateljica-larisa-vrhunc-in-simfoniki-rtv-slovenija.
Za vprašanja smo dosegljivi na naslovu b-air@rtvslo.si Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V mednarodnem umetniškem projektu B-AIR skupina skladateljev ustvarja orkestrska dela za dojenčke in malčke. Prvič bomo slišali simfonično skladbo Tako tiho skladateljice Larise Vrhunc. Simfoničnemu orkestru RTV SLO bo dirigirala Catherine Larsen-Maguire.
Dva koncerta s tem delom bosta v soboto, 21. januarja. Prvi, ob 17. uri, bo namenjen dojenčkom, malčkom in njihovim staršem ter njihovim odzivom na posebej premišljene zvočne dražljaje. Ob 19.30 pa bo koncert pred živim občinstvom, tokrat ne najmlajšim, predvajal program Ars v neposrednem prenosu.
V projektu, namenjenem najmlajšim, sodelujejo mednarodni strokovnjaki s področja razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike in z drugih področij. Priznani umetniki, skladatelji, pišejo nove orkestrske partiture z mislijo na posebnost odzivanja dojenčkov in malčkov na različne zvočnosti ter iščejo načine kako s kakovostnimi zvočnimi dražljaji ustvariti varen in negujoč prostor – prostor poslušanja za tkanje in poglabljanje vezi med najmlajšimi poslušalci in njihovimi starši.
Larisa Vrhunc je gradivo za delo ustvarila na podlagi občutljivosti in odzivanja na frekvenčna območja, predvsem pa je izhajala iz spoznanja, da poslušalci skladbe potrebujejo občutek varnosti in umirjenosti. Ta glasba je tako tiha.
»Prvo spoznanje po temeljitem sodelovanju z različnimi strokovnjaki je bilo, da majhni otroci še premorejo prvinsko radovednost, hkrati pa njihovi sistemi (tako fiziološki kot psihološki) še niso dobro razviti, in sklenila sem, da to upoštevam. Zelo izrazita posebnost majhnih otrok je, da so na zvočne dražljaje precej bolj občutljivi kot odrasli. Veliko bolje kot odrasli zaznavajo visoke frekvence, hkrati pa se njihov slušni aparat hitreje zasiči. Ne prenesejo nenadnih sprememb in glasnih zvokov, zvoki, ki spominjajo na grozljive zvoke narave (večkrat v nižjem delu slušnega spektra), jih plašijo, potrebujejo več časa, da se seznanijo z vsako novo informacijo in jo sprejmejo, zato pa se dobro počutijo ob ponavljanjih, počasnih in postopnih spremembah, višjih in tišjih zvokih, še posebej pa potrebujejo občutek varnosti in umirjenosti. Tako mi je postalo jasno, da bo glasba tiha, da je izbrani naslov pravšnji,« pravi skladateljica Larisa Vrhunc.
Pri izvedbi koncerta bo posebna pozornost namenjena tudi okolju, ki bo omogočalo, da se bodo otroci lahko svobodno gibali, se oglašali, v roke prijeli katero od ponujenih zvočil, morda tudi zapustili prostor; njihove aktivnosti so pričakovani del dogajanja. Tako bodo tudi starši lahko bolj sproščeni v odnosu do otroka, skupaj z njim gradili pozitiven medsebojni odnos in se z njim ter skozi njegovo doživljanje vživeli v glasbeno dogajanje. Skladateljica si je zamislila, da bosta v prostoru dva vrteča se objekta, ki ju starši lahko na željo otrok kadar koli zavrtijo in sprožijo zvončkljanje visečih kovinskih ploščic, enaki zvoki pa bodo prihajali tudi iz orkestra, saj bodo glasbeniki med igranjem sprožali premikanje enakih ploščic. Otroci bodo dobili tudi blazinice, napolnjene s papirjem, ki ob stiskanju šumi, glasbeniki pa se bodo na te šume odzivali z lastnim »igranjem« na papir, posebej takrat, ko je občinstvo najbolj aktivno. Poslušalci koncerta bodo tako lahko s svojo aktivnostjo deloma usmerjali glasbeni tok.
Število obiskovalcev koncerta je zaradi vzpostavljanja okolja svobodnega gibanja, občutka varnosti in umirjenosti omejeno. Za brezplačne vstopnice se lahko od srede 11.1. prijavite v spletni aplikaciji olaii na naslovu https://olaii.com/event/2430/simfonicni-koncert-za-dojencke-in-malcke-skladateljica-larisa-vrhunc-in-simfoniki-rtv-slovenija. Vstopnica omogoča vstop otroku in spremljevalcu.
Izvedbo in snemanje skladbe Tako tiho ob 19:30 kot del cikla Odkritja26 lahko obiščete z brezplačno vstopnico, za katero se prav tako lahko prijavite v spletni aplikaciji na naslovu https://olaii.com/event/2431/odkritja26-skladateljica-larisa-vrhunc-in-simfoniki-rtv-slovenija.
Za vprašanja smo dosegljivi na naslovu b-air@rtvslo.si Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
S koncertom naslovljenim Akord na robčku se odpira še eden od abonmajskih ciklov Slovenske filharmonije, ki je naslovljen Same mogočne skladbe. Kronološka odprtost cikla s šestimi koncerti vključuje mogočna orkestrska dela pozne romantike in dvajsetega stoletja domačih in tujih skladateljev. Naslov koncerta se navezuje na solistično skladbo večera, Koncert za violino v D Igorja Stravinskega, ko je skladatelj solistu, ki je premierno izvajal koncert, uvodni akord na napisal kar na robec, nakar mu je solist odvrnil, da je akord dejansko neizvedljiv. Kasneje je akord poizkusil zaigrati na violini in se takoj navdušil nad njegovo zvočnostjo. Solistično mesto uvodnega koncerta cikla Same mogočne skladbe pripada Jonianu Iliasu Kadeshi, priznanemu violiniste mlajše generacije, ki je do zdaj nastopil med drugim s Komornim orkestrom Evrope pod vodstvom sira Andrása Schiffa, Novim ruskim državnim simfoničnim orkestrom pod vodstvom Jurija Bašmeta, Kraljevim filharmoničnim orkestrom iz Londona, Škotskim komornim orkestrom, Münchenskim radijskim orkestrom, idr.
Vsebine Programa Ars
Kino Šiška, Zavod Stripolis in Forum Ljubljana – revija Stripburger so prestolnico preplavili s še eno izdajo mednarodnega festivala stripa Tinta. Z razstavami in dogodki predstavljajo domače in tuje stripovske dosežke in novosti, pa tudi projekte, ki to zvrst potiskajo že na mejo z drugimi umetniškimi praksami. V središču sta letos med drugimi dva stripovska virtuoza: Francoz Emanuel Guibert in Američan Peter Kuper. Letošnja Tinta bo razlita, pravijo, ker toliko dežuje. Pa nič za to, glavno nas čaka v galerijah. Kresija ob ljubljanskem Tromostovju je neke vrste festivalsko središče z zloženkami, značkami, majicami in plakatnimi predstavitvami letošnjih gostov. Tu so tudi novi izvirni in prevedeni stripi, ki se potegujejo za nagrado zlatirepec. Tej so letos dodali novo kategorijo izdaj za otroke. Kar polovico stene pa so zavzeli Zlati osli, pove Izar Lunaček. Emanuel Guibert, ki so si ga privoščili Zlati osli, se bo predstavil v nekaj minut hoje oddaljeni galeriji Equrna na razstavi Narisano življenje. Gre za enega najpomembnejših stripovskih scenaristov in risarjev francoskega novega vala, poznamo ga po omenjenem Ariolu, modrem osličku z velikimi očali in dolgimi ušesi, zdaj bomo v prevodu dobili še Sardino v vesolju. V Franciji je najbolj uveljavljen z deli za odrasle, navdihujejo ga prijateljstva – kot v Alanovi vojni, ki jo je pripravil po spominih upokojenega ameriškega vojaka. Stripovski roman Fotograf pa je prijateljeva izkušnja v Afgánistanski vojni. Kino Šiška, Zavod Stripolis in Forum Ljubljana – revija Stripburger so prestolnico preplavili s še eno izdajo mednarodnega festivala stripa Tinta. Z razstavami in dogodki predstavljajo domače in tuje stripovske dosežke in novosti, pa tudi projekte, ki to zvrst potiskajo že na mejo z drugimi umetniškimi praksami. V središču sta letos med drugimi dva stripovska virtuoza: Francoz Emanuel Guibert in Američan Peter Kuper. Letošnja Tinta bo razlita, pravijo, ker toliko dežuje. Pa nič za to, glavno nas čaka v galerijah. Kresija ob ljubljanskem Tromostovju je neke vrste festivalsko središče z zloženkami, značkami, majicami in plakatnimi predstavitvami letošnjih gostov. Tu so tudi novi izvirni in prevedeni stripi, ki se potegujejo za nagrado zlatirepec. Tej so letos dodali novo kategorijo izdaj za otroke. Kar polovico stene pa so zavzeli Zlati osli, pove Izar Lunaček. Emanuel Guibert, ki so si ga privoščili Zlati osli, se bo predstavil v nekaj minut hoje oddaljeni galeriji Equrna na razstavi Narisano življenje. Gre za enega najpomembnejših stripovskih scenaristov in risarjev francoskega novega vala, poznamo ga po omenjenem Ariolu, modrem osličku z velikimi očali in dolgimi ušesi, zdaj bomo v prevodu dobili še Sardino v vesolju. V Franciji je najbolj uveljavljen z deli za odrasle, navdihujejo ga prijateljstva – kot v Alanovi vojni, ki jo je pripravil po spominih upokojenega ameriškega vojaka. Stripovski roman Fotograf pa je prijateljeva izkušnja v Afgánistanski vojni. V fokusu letošnje Tinte je še eno veliko ime, Američan Peter Kuper, ki strip in ilustracijo prodorno izrablja za družbeno in politično kritiko v revijah The New Yorker in MAD. Znan je po tem, da v strip mojstrsko pretaplja književne klasike. Med drugim se je na sodoben način spopadel z arhaično kritiko kolonializmu v kontroverznem romanu Josepha Conrada Srce teme, po katerem je bil navdahnjen znameniti hollywoodski film Apokalipsa zdaj. V Vodnikovi domačiji pa so na ogled izvirniki iz njegove zbirke Kafka, v kateri je uporabil tehniko praskanke. Ta spominja na lesorez, kar se z močnimi črno-belimi kontrasti ujame z občutkom tesnobe, z absurdnostjo in čudaškostjo. In če vas iz Šiške zanese spet nazaj v središče prestolnice še v DobroVago, si tam lahko ogledate izdaje majhne Berlinske umetniške, družbeno in izobraževalno angažirane založbe z imenom Colorama. V soboto se v Kinu Šiška v Ljubljani obeta tudi tradicionalni sejem s številni delavnicami in pogovori ter zvečer še s podelitvijo nagrad zlatirepec in seveda glasbo.
Po filmih Adria Blues in Igram, sem je Sanremo tretji celovečerec režiserja in scenarista Miroslava Mandića. Z glavnima igralcema Sandijem Pavlinom in Silvo Čušin in z močno simboliko prikazuje ljubezen, ki se zgodi protagonistoma Brunu in Duši v jeseni življenja, v domu starostnikov, kjer skrbijo za ljudi z demenco. Film govori o starostnikih Brunu in Duši, ki živita v domu starejših občanov. Občasno se srečujeta, skupaj preživljata čas, a vedno sproti pozabljata, da se poznata. Kljub temu se z vsakim novim dnevom drug drugega razveselita. Režiser se v filmu osredotoča predvsem na čustveni svet protagonistov in njuno subtilno zaznavanje okolice ter intimnih impulzov, ki jih iz nje prejemata. Film, ki naslavlja temo izgube spomina, predvsem iz danes na jutri, občutenja junakov pogosteje bolj kot dialoško poudarja prav na vizualni ravni. Režiser spregovori o tem, kako si je zamišljal notranji svet osrednjega junaka, ki sproti pozablja srečevanja prejšnjega dne. Sanremo je slovensko-italijanska koprodukcija s podporo RTV Slovenija in pred nocojšnjo premiero je uspešno gostoval na tujih festivalih; je tudi slovenski kandidat za nominacijo za mednarodnega oskarja. Za filmsko fotografijo je poskrbel Peter Zeitlinger (med drugim sodelovalec Wernerja Herzoga in Ulricha Seidla), za glasbo Darko Rundek in za montažo Andrej Nagode. Prihodnji teden se bo Sanremo potegoval tudi za nagrade vesna na Festivalu slovenskega filma.
Annette Krauss v ljubljanski galeriji Škuc razmišlja o nenamernih dejavnikih v vzgoji Učenci se v šoli ne učijo le v času učnih ur, temveč nanje pomembno vpliva tudi tako imenovani prikriti kurikulum, ki opisuje vse nenamerne dejavnike v vzgoji. Ti segajo od ustaljenih nenapisanih pravil in navad, do organizacije prostora in arhitekture. Kdaj, kako in koga izobraževanje emancipira in kdaj, kako in koga zatira, se sprašuje nizozemska umetnica, pedagoginja in piska Annette Krauss. V ljubljanski galeriji Škuc bodo v okviru festivala Mesto žensk nocoj odprli njeno razstavo Prikriti kurikulum, ki odstira vpogled v istoimenski projekt. Ko se je umetnica srečala s terminom prikriti kurikulum in se o njem izobraževala, je pri tem pogrešala glas učencev, zato že od leta 2007 vstopa v šolsko okolje in sodeluje z mladimi na večmesečnih delavnicah, na katerih nastanejo dela, s katerimi učenci predstavijo svoj pogled na prikriti kurikulum. Ti pogosto izhajajo iz arhitekture in fizičnega okolja, je povedala umetnica in izpostavila delo ene od učenk: »Zanimala jo je moč šolskega pohištva – raziskovala je različne stole. Kdo sedi na kakšnem stolu v kakšni situaciji? Učenci sedijo na preprostih, nepremičnih stolih, ko pa greš na primer v ravnateljevo pisarno, pa ta sedi na pisarniškem stolu s koleščki. Naredila je drobno intervencijo – učitelja je prosila za sestanek v kabinetu, še pred tem pa je zamenjala stole. Zanimivo, številnim ostalim učencem se to ni zdelo pomembno, stole so razumeli kot zgolj malenkost. Tu se je razvila neverjetna debata o naši povezanosti z vsakdanjim okoljem in o tem, kako objekti odsevajo razmerja moči.« Pomemben poudarek razstave so taktike, s katerimi si mladi lajšajo šolsko življenje – nekatere med njimi za gledalca ostanejo skrivnost, a so jih učenke in učenci pripravljeni posredovati skupini, ki bo z umetnico ustvarjala naslednjič. Spopadanje s šolskimi izzivi je tudi v osredju najnovejših del na razstavi – slovenski dijaki in dijakinje so namreč v sodelovanju ustvarili Pesmi izgovorov. Del ene od njih gre takole: »Pes mi jo je pojedel, mačka mi jo je pojedla, nosorog mi jo je pojedel.«
Je prihodnost lahko drugačna od preteklosti in sedanjosti? Po skoraj treh desetletjih obstoja, na pragu 27. izvedbe festivala Mesto žensk organizatorji ugotavljajo, da izbire ni: prihodnost mora biti drugačna. Od danes do 18. oktobra bo potekal raznolik in obširen program, ki vključuje več kot 130 sodelujočih.
Pravzaprav ni nikogar med nami, ki ne bi sam izkusil motenj v delovanju živčevja (od kroničnih bolečin do motenj čustvovanja) ali imel med svojimi bližnjimi bolnika, ki mu katera od bolezni živčevja krni kakovost življenja. Skoraj vsi poznamo koga, ki ga je prizadela možganska kap, je paraplegik po poškodbi hrbtenjače, ga mučita tesnobnost in depresija, ali postopno tone v demenco. Zato je morda pogovor s Sonio Vallabh priložnost, da se vsak pri sebi vpraša, ali lahko kako prispeva k napredku znanosti, preprečevanja, prepoznave in zdravljenja teh bolezni, katerih prevalenca se s staranjem prebivalstva dokaj naglo povečuje. Zaradi izjemne motiviranosti in osredotočenosti je namreč dr. Sonii Vallabh in soprogu uspelo premakniti dokaj ohromljeno znanstveno raziskovalno sfero prionskih bolezni v smeri tvornejšega iskanja odgovorov na premnoga znanstvena vprašanja. Ker so (sicer dokaj redke) prionske bolezni po svojih temeljnih molekularnih mehanizmih zelo podobne ostalim nevrodegenerativnim boleznim, so prioni pomemben raziskovalni model za številne bolezni od Alzheimerjeve, Parkinsonove, Huntingtonove bolezni, frontotemporalne demence do amiotrofične lateralne skleroze. Zato bi napredek na področju raziskovanja prionov lahko pomenil dragocen preboj in zgled za raziskave vseh naštetih, trenutno neozdravljivih in neogibno smrtnih bolezni. Dogodek Nevroznanost in družba je del Sinapsine nevroznanstvene konference. Predavanje je sprotno prevajano v slovenščino.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov