Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V mednarodnem umetniškem projektu B-AIR skupina skladateljev ustvarja orkestrska dela za dojenčke in malčke. Prvič bomo slišali simfonično skladbo Tako tiho skladateljice Larise Vrhunc. Simfoničnemu orkestru RTV SLO bo dirigirala Catherine Larsen-Maguire.
Dva koncerta s tem delom bosta v soboto, 21. januarja. Prvi, ob 17. uri, bo namenjen dojenčkom, malčkom in njihovim staršem ter njihovim odzivom na posebej premišljene zvočne dražljaje. Ob 19.30 pa bo koncert pred živim občinstvom, tokrat ne najmlajšim, predvajal program Ars v neposrednem prenosu.
V projektu, namenjenem najmlajšim, sodelujejo mednarodni strokovnjaki s področja razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike in z drugih področij. Priznani umetniki, skladatelji, pišejo nove orkestrske partiture z mislijo na posebnost odzivanja dojenčkov in malčkov na različne zvočnosti ter iščejo načine kako s kakovostnimi zvočnimi dražljaji ustvariti varen in negujoč prostor – prostor poslušanja za tkanje in poglabljanje vezi med najmlajšimi poslušalci in njihovimi starši.
Larisa Vrhunc je gradivo za delo ustvarila na podlagi občutljivosti in odzivanja na frekvenčna območja, predvsem pa je izhajala iz spoznanja, da poslušalci skladbe potrebujejo občutek varnosti in umirjenosti. Ta glasba je tako tiha.
»Prvo spoznanje po temeljitem sodelovanju z različnimi strokovnjaki je bilo, da majhni otroci še premorejo prvinsko radovednost, hkrati pa njihovi sistemi (tako fiziološki kot psihološki) še niso dobro razviti, in sklenila sem, da to upoštevam. Zelo izrazita posebnost majhnih otrok je, da so na zvočne dražljaje precej bolj občutljivi kot odrasli. Veliko bolje kot odrasli zaznavajo visoke frekvence, hkrati pa se njihov slušni aparat hitreje zasiči. Ne prenesejo nenadnih sprememb in glasnih zvokov, zvoki, ki spominjajo na grozljive zvoke narave (večkrat v nižjem delu slušnega spektra), jih plašijo, potrebujejo več časa, da se seznanijo z vsako novo informacijo in jo sprejmejo, zato pa se dobro počutijo ob ponavljanjih, počasnih in postopnih spremembah, višjih in tišjih zvokih, še posebej pa potrebujejo občutek varnosti in umirjenosti. Tako mi je postalo jasno, da bo glasba tiha, da je izbrani naslov pravšnji,« pravi skladateljica Larisa Vrhunc.
Pri izvedbi koncerta bo posebna pozornost namenjena tudi okolju, ki bo omogočalo, da se bodo otroci lahko svobodno gibali, se oglašali, v roke prijeli katero od ponujenih zvočil, morda tudi zapustili prostor; njihove aktivnosti so pričakovani del dogajanja. Tako bodo tudi starši lahko bolj sproščeni v odnosu do otroka, skupaj z njim gradili pozitiven medsebojni odnos in se z njim ter skozi njegovo doživljanje vživeli v glasbeno dogajanje. Skladateljica si je zamislila, da bosta v prostoru dva vrteča se objekta, ki ju starši lahko na željo otrok kadar koli zavrtijo in sprožijo zvončkljanje visečih kovinskih ploščic, enaki zvoki pa bodo prihajali tudi iz orkestra, saj bodo glasbeniki med igranjem sprožali premikanje enakih ploščic. Otroci bodo dobili tudi blazinice, napolnjene s papirjem, ki ob stiskanju šumi, glasbeniki pa se bodo na te šume odzivali z lastnim »igranjem« na papir, posebej takrat, ko je občinstvo najbolj aktivno. Poslušalci koncerta bodo tako lahko s svojo aktivnostjo deloma usmerjali glasbeni tok.
Število obiskovalcev koncerta je zaradi vzpostavljanja okolja svobodnega gibanja, občutka varnosti in umirjenosti omejeno. Za brezplačne vstopnice se lahko od srede 11.1. prijavite v spletni aplikaciji olaii na naslovu https://olaii.com/event/2430/simfonicni-koncert-za-dojencke-in-malcke-skladateljica-larisa-vrhunc-in-simfoniki-rtv-slovenija. Vstopnica omogoča vstop otroku in spremljevalcu.
Izvedbo in snemanje skladbe Tako tiho ob 19:30 kot del cikla Odkritja26 lahko obiščete z brezplačno vstopnico, za katero se prav tako lahko prijavite v spletni aplikaciji na naslovu https://olaii.com/event/2431/odkritja26-skladateljica-larisa-vrhunc-in-simfoniki-rtv-slovenija.
Za vprašanja smo dosegljivi na naslovu b-air@rtvslo.si Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V mednarodnem umetniškem projektu B-AIR skupina skladateljev ustvarja orkestrska dela za dojenčke in malčke. Prvič bomo slišali simfonično skladbo Tako tiho skladateljice Larise Vrhunc. Simfoničnemu orkestru RTV SLO bo dirigirala Catherine Larsen-Maguire.
Dva koncerta s tem delom bosta v soboto, 21. januarja. Prvi, ob 17. uri, bo namenjen dojenčkom, malčkom in njihovim staršem ter njihovim odzivom na posebej premišljene zvočne dražljaje. Ob 19.30 pa bo koncert pred živim občinstvom, tokrat ne najmlajšim, predvajal program Ars v neposrednem prenosu.
V projektu, namenjenem najmlajšim, sodelujejo mednarodni strokovnjaki s področja razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike in z drugih področij. Priznani umetniki, skladatelji, pišejo nove orkestrske partiture z mislijo na posebnost odzivanja dojenčkov in malčkov na različne zvočnosti ter iščejo načine kako s kakovostnimi zvočnimi dražljaji ustvariti varen in negujoč prostor – prostor poslušanja za tkanje in poglabljanje vezi med najmlajšimi poslušalci in njihovimi starši.
Larisa Vrhunc je gradivo za delo ustvarila na podlagi občutljivosti in odzivanja na frekvenčna območja, predvsem pa je izhajala iz spoznanja, da poslušalci skladbe potrebujejo občutek varnosti in umirjenosti. Ta glasba je tako tiha.
»Prvo spoznanje po temeljitem sodelovanju z različnimi strokovnjaki je bilo, da majhni otroci še premorejo prvinsko radovednost, hkrati pa njihovi sistemi (tako fiziološki kot psihološki) še niso dobro razviti, in sklenila sem, da to upoštevam. Zelo izrazita posebnost majhnih otrok je, da so na zvočne dražljaje precej bolj občutljivi kot odrasli. Veliko bolje kot odrasli zaznavajo visoke frekvence, hkrati pa se njihov slušni aparat hitreje zasiči. Ne prenesejo nenadnih sprememb in glasnih zvokov, zvoki, ki spominjajo na grozljive zvoke narave (večkrat v nižjem delu slušnega spektra), jih plašijo, potrebujejo več časa, da se seznanijo z vsako novo informacijo in jo sprejmejo, zato pa se dobro počutijo ob ponavljanjih, počasnih in postopnih spremembah, višjih in tišjih zvokih, še posebej pa potrebujejo občutek varnosti in umirjenosti. Tako mi je postalo jasno, da bo glasba tiha, da je izbrani naslov pravšnji,« pravi skladateljica Larisa Vrhunc.
Pri izvedbi koncerta bo posebna pozornost namenjena tudi okolju, ki bo omogočalo, da se bodo otroci lahko svobodno gibali, se oglašali, v roke prijeli katero od ponujenih zvočil, morda tudi zapustili prostor; njihove aktivnosti so pričakovani del dogajanja. Tako bodo tudi starši lahko bolj sproščeni v odnosu do otroka, skupaj z njim gradili pozitiven medsebojni odnos in se z njim ter skozi njegovo doživljanje vživeli v glasbeno dogajanje. Skladateljica si je zamislila, da bosta v prostoru dva vrteča se objekta, ki ju starši lahko na željo otrok kadar koli zavrtijo in sprožijo zvončkljanje visečih kovinskih ploščic, enaki zvoki pa bodo prihajali tudi iz orkestra, saj bodo glasbeniki med igranjem sprožali premikanje enakih ploščic. Otroci bodo dobili tudi blazinice, napolnjene s papirjem, ki ob stiskanju šumi, glasbeniki pa se bodo na te šume odzivali z lastnim »igranjem« na papir, posebej takrat, ko je občinstvo najbolj aktivno. Poslušalci koncerta bodo tako lahko s svojo aktivnostjo deloma usmerjali glasbeni tok.
Število obiskovalcev koncerta je zaradi vzpostavljanja okolja svobodnega gibanja, občutka varnosti in umirjenosti omejeno. Za brezplačne vstopnice se lahko od srede 11.1. prijavite v spletni aplikaciji olaii na naslovu https://olaii.com/event/2430/simfonicni-koncert-za-dojencke-in-malcke-skladateljica-larisa-vrhunc-in-simfoniki-rtv-slovenija. Vstopnica omogoča vstop otroku in spremljevalcu.
Izvedbo in snemanje skladbe Tako tiho ob 19:30 kot del cikla Odkritja26 lahko obiščete z brezplačno vstopnico, za katero se prav tako lahko prijavite v spletni aplikaciji na naslovu https://olaii.com/event/2431/odkritja26-skladateljica-larisa-vrhunc-in-simfoniki-rtv-slovenija.
Za vprašanja smo dosegljivi na naslovu b-air@rtvslo.si Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Oddajo danes namenjamo klavirskemu koncertu. Zvrst, ki jo pogosto povezujemo z velikimi imeni glasbe 19. stoletja, kot so Beethoven, Liszt in Brahms, je svoje mesto našla tudi v razburkanem dvajsetem stoletju, v obdobju revolucij, vojn, tehnoloških pridobitev in razcveta vseh umetnosti. Tudi v dvajsetem stoletju sta klavir in orkester podedovala status nosilcev najveličastnejših koncertantnih del, hkrati pa sta se prilagodila glasbenemu razvoju dvajsetega stoletja.
6. aprila je minilo 50 let od smrti skladatelja Igorja Stravinskega, enega najvplivnejših skladateljev 20. stoletja. V zgodovino se je zapisal s sodelovanjem z baletnim impresarijem Sergejem Djagilevom, ki je mladega skladatelja katapultiralo med zvezde tedanjega časa.
Trije izstopajoči filmi letošnjega Festivala dokumentarnega filma so se znašli v sekciji Intimni in globalni portreti. O njih v premisleku Gorazda Trušnovca.
V sklopu aktualnih in družbenokritičnih dokumentarcev so na 23. festivalu dokumentarnega filma predstavili med drugim film Nokturno priznanega italijansko-ameriškega režiserja Gianfranca Rosija, film Disident Bryana Fogla, ki obravnava umor savdskega novinarja Džamala Hašokdžija in Neprebojen Todda Chandlerja, ki problematizira kulturo strelskih obračunov v ZDA, še posebno na osnovnih šolah. Ogledala si jih je Tina Poglajen.
Švic smo si lahko ogledali že na lanskem Liffu, v teh dneh pa si ga lahko ogledate prek spletne strani Kinodvora. Film med drugim tematizira osamljenost v času družbenih omrežij, glavni lik je fitnes motivatorka Sylvia, ki si je zgradila uspešno kariero spletne vplivnice in vendar vse v njenem življenju ni tako popolno, kot se zdi na prvi pogled. Oceno filma je pripravil Denis Valič
Na spletnem Kinodvoru si lahko ogledate dokumentarec Zakaj skačem. Film s svojo sporočilnostjo izzove naše predstave o avtizmu. Nastal je po istoimenski knjigi, ki jo je pri trinajstih letih napisal Naoki Higashida, avtistični negovoreč deček. V njej je opisal svoje drugačno dojemanje sveta. Film si je ogledala Gaja Pöschl.
Pred dnevi je švedski svet za umetnost razglasil letošnjega nagrajenca spominske nagrade Astrid Lindgren. Namenili so jo francoskemu pisatelju Jean – Claudu Mourlevatu, ki v svojih knjigah velikokrat obnavlja pravljične motive in posodablja epske vsebine o večnih temah sveta in človeka. Žal nobena izmed njegovih knjig ni prevedena v slovenski jezik. Če v njegovem pisanju lahko zasledimo nekaj duha uporne Pike Nogavičke in avtorice dogodivščin te odraščajoče deklice, ki nasprotuje družbenim konvencijam - pisateljice Astrid Lindgren, pa je izvirna Christianom Andersenom, ki je ljudsko dediščino uporabil, predelal in prilagodil času ter jo vsebinsko in oblikovno odtegnil od dotedanje pripovedne tradicije. Rodil se je 2. aprila 1805, na dan njegovega rojstva pa vsako leto praznujemo tudi mednarodni dan knjig za otroke in mladino, zato nekaj več z dr. Tino Bilban, raziskovalko, pisateljico, literarno kritičarko in predsednico slovenske sekcije IBBY (Mednarodne zveze za mladinsko književnost), ki se zaveda kako pomembno je promovirati kakovostno literaturo, sploh v času pandemije, ko je teže dostopati do knjižničnih gradiv.
Mario Uršič se je rodil v Trstu, kjer je ves čas tudi živel. Režijo je študiral na ljubljanski Akademiji za radio, film in televizijo. V zgodnjem obdobju je bilo pomembno njegovo sodelovanje z Jožetom Babičem, kasneje pa se je uveljavil kot dozorel in samosvoj gledališki ustvarjalec. Režiral je več kot 70 predstav v raznih slovenskih gledališčih, najtesneje pa je bil povezan s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu. V sedemdesetih in osemdesetih letih je bilo pomembno njegovo sodelovanje s Primorskim dramskim gledališčem v Novi Gorici, kjer je veliko režiral in bil dve leti umetniški vodja. Sodeloval je tudi z drugimi slovenskimi gledališči v Ljubljani, Mariboru in Celju in bil večkrat gost italijanskih gledališč. Posnel je tudi nekaj filmov za televizijo in režiral 80 radijskih iger na Radiu Trst. Svoj avtorski izraz je oblikoval na osnovi »stiliziranja, modernizacije in mediteranskosti«, pristopov, ki jih je prepletal v svojih režijah. Mario Uršič je rahločuten in kultiviran ustvarjalec, s čimer se je zapisal med dragocene slovenske gledališke umetnike, posebno mesto pa ima prav v primorskem gledališkem prostoru, kjer je ustvaril največ ter požlahtnil podobo gledališkega snovanja na obeh straneh zahodne slovenske meje. Za svoje delo je prejel kar nekaj nagrad in priznanj, med temi Borštnikovo za režijo in za scenografijo leta 1988, dve leti kasneje nagrado iz Prešernovega sklada. Bil je prvi dobitnik nagrade tantadruj za življenjsko delo, ki jo podeljujejo primorska gledališča.
Neveljaven email naslov