Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V mednarodnem umetniškem projektu B-AIR skupina skladateljev ustvarja orkestrska dela za dojenčke in malčke. Prvič bomo slišali simfonično skladbo Tako tiho skladateljice Larise Vrhunc. Simfoničnemu orkestru RTV SLO bo dirigirala Catherine Larsen-Maguire.
Dva koncerta s tem delom bosta v soboto, 21. januarja. Prvi, ob 17. uri, bo namenjen dojenčkom, malčkom in njihovim staršem ter njihovim odzivom na posebej premišljene zvočne dražljaje. Ob 19.30 pa bo koncert pred živim občinstvom, tokrat ne najmlajšim, predvajal program Ars v neposrednem prenosu.
V projektu, namenjenem najmlajšim, sodelujejo mednarodni strokovnjaki s področja razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike in z drugih področij. Priznani umetniki, skladatelji, pišejo nove orkestrske partiture z mislijo na posebnost odzivanja dojenčkov in malčkov na različne zvočnosti ter iščejo načine kako s kakovostnimi zvočnimi dražljaji ustvariti varen in negujoč prostor – prostor poslušanja za tkanje in poglabljanje vezi med najmlajšimi poslušalci in njihovimi starši.
Larisa Vrhunc je gradivo za delo ustvarila na podlagi občutljivosti in odzivanja na frekvenčna območja, predvsem pa je izhajala iz spoznanja, da poslušalci skladbe potrebujejo občutek varnosti in umirjenosti. Ta glasba je tako tiha.
»Prvo spoznanje po temeljitem sodelovanju z različnimi strokovnjaki je bilo, da majhni otroci še premorejo prvinsko radovednost, hkrati pa njihovi sistemi (tako fiziološki kot psihološki) še niso dobro razviti, in sklenila sem, da to upoštevam. Zelo izrazita posebnost majhnih otrok je, da so na zvočne dražljaje precej bolj občutljivi kot odrasli. Veliko bolje kot odrasli zaznavajo visoke frekvence, hkrati pa se njihov slušni aparat hitreje zasiči. Ne prenesejo nenadnih sprememb in glasnih zvokov, zvoki, ki spominjajo na grozljive zvoke narave (večkrat v nižjem delu slušnega spektra), jih plašijo, potrebujejo več časa, da se seznanijo z vsako novo informacijo in jo sprejmejo, zato pa se dobro počutijo ob ponavljanjih, počasnih in postopnih spremembah, višjih in tišjih zvokih, še posebej pa potrebujejo občutek varnosti in umirjenosti. Tako mi je postalo jasno, da bo glasba tiha, da je izbrani naslov pravšnji,« pravi skladateljica Larisa Vrhunc.
Pri izvedbi koncerta bo posebna pozornost namenjena tudi okolju, ki bo omogočalo, da se bodo otroci lahko svobodno gibali, se oglašali, v roke prijeli katero od ponujenih zvočil, morda tudi zapustili prostor; njihove aktivnosti so pričakovani del dogajanja. Tako bodo tudi starši lahko bolj sproščeni v odnosu do otroka, skupaj z njim gradili pozitiven medsebojni odnos in se z njim ter skozi njegovo doživljanje vživeli v glasbeno dogajanje. Skladateljica si je zamislila, da bosta v prostoru dva vrteča se objekta, ki ju starši lahko na željo otrok kadar koli zavrtijo in sprožijo zvončkljanje visečih kovinskih ploščic, enaki zvoki pa bodo prihajali tudi iz orkestra, saj bodo glasbeniki med igranjem sprožali premikanje enakih ploščic. Otroci bodo dobili tudi blazinice, napolnjene s papirjem, ki ob stiskanju šumi, glasbeniki pa se bodo na te šume odzivali z lastnim »igranjem« na papir, posebej takrat, ko je občinstvo najbolj aktivno. Poslušalci koncerta bodo tako lahko s svojo aktivnostjo deloma usmerjali glasbeni tok.
Število obiskovalcev koncerta je zaradi vzpostavljanja okolja svobodnega gibanja, občutka varnosti in umirjenosti omejeno. Za brezplačne vstopnice se lahko od srede 11.1. prijavite v spletni aplikaciji olaii na naslovu https://olaii.com/event/2430/simfonicni-koncert-za-dojencke-in-malcke-skladateljica-larisa-vrhunc-in-simfoniki-rtv-slovenija. Vstopnica omogoča vstop otroku in spremljevalcu.
Izvedbo in snemanje skladbe Tako tiho ob 19:30 kot del cikla Odkritja26 lahko obiščete z brezplačno vstopnico, za katero se prav tako lahko prijavite v spletni aplikaciji na naslovu https://olaii.com/event/2431/odkritja26-skladateljica-larisa-vrhunc-in-simfoniki-rtv-slovenija.
Za vprašanja smo dosegljivi na naslovu b-air@rtvslo.si Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V mednarodnem umetniškem projektu B-AIR skupina skladateljev ustvarja orkestrska dela za dojenčke in malčke. Prvič bomo slišali simfonično skladbo Tako tiho skladateljice Larise Vrhunc. Simfoničnemu orkestru RTV SLO bo dirigirala Catherine Larsen-Maguire.
Dva koncerta s tem delom bosta v soboto, 21. januarja. Prvi, ob 17. uri, bo namenjen dojenčkom, malčkom in njihovim staršem ter njihovim odzivom na posebej premišljene zvočne dražljaje. Ob 19.30 pa bo koncert pred živim občinstvom, tokrat ne najmlajšim, predvajal program Ars v neposrednem prenosu.
V projektu, namenjenem najmlajšim, sodelujejo mednarodni strokovnjaki s področja razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike in z drugih področij. Priznani umetniki, skladatelji, pišejo nove orkestrske partiture z mislijo na posebnost odzivanja dojenčkov in malčkov na različne zvočnosti ter iščejo načine kako s kakovostnimi zvočnimi dražljaji ustvariti varen in negujoč prostor – prostor poslušanja za tkanje in poglabljanje vezi med najmlajšimi poslušalci in njihovimi starši.
Larisa Vrhunc je gradivo za delo ustvarila na podlagi občutljivosti in odzivanja na frekvenčna območja, predvsem pa je izhajala iz spoznanja, da poslušalci skladbe potrebujejo občutek varnosti in umirjenosti. Ta glasba je tako tiha.
»Prvo spoznanje po temeljitem sodelovanju z različnimi strokovnjaki je bilo, da majhni otroci še premorejo prvinsko radovednost, hkrati pa njihovi sistemi (tako fiziološki kot psihološki) še niso dobro razviti, in sklenila sem, da to upoštevam. Zelo izrazita posebnost majhnih otrok je, da so na zvočne dražljaje precej bolj občutljivi kot odrasli. Veliko bolje kot odrasli zaznavajo visoke frekvence, hkrati pa se njihov slušni aparat hitreje zasiči. Ne prenesejo nenadnih sprememb in glasnih zvokov, zvoki, ki spominjajo na grozljive zvoke narave (večkrat v nižjem delu slušnega spektra), jih plašijo, potrebujejo več časa, da se seznanijo z vsako novo informacijo in jo sprejmejo, zato pa se dobro počutijo ob ponavljanjih, počasnih in postopnih spremembah, višjih in tišjih zvokih, še posebej pa potrebujejo občutek varnosti in umirjenosti. Tako mi je postalo jasno, da bo glasba tiha, da je izbrani naslov pravšnji,« pravi skladateljica Larisa Vrhunc.
Pri izvedbi koncerta bo posebna pozornost namenjena tudi okolju, ki bo omogočalo, da se bodo otroci lahko svobodno gibali, se oglašali, v roke prijeli katero od ponujenih zvočil, morda tudi zapustili prostor; njihove aktivnosti so pričakovani del dogajanja. Tako bodo tudi starši lahko bolj sproščeni v odnosu do otroka, skupaj z njim gradili pozitiven medsebojni odnos in se z njim ter skozi njegovo doživljanje vživeli v glasbeno dogajanje. Skladateljica si je zamislila, da bosta v prostoru dva vrteča se objekta, ki ju starši lahko na željo otrok kadar koli zavrtijo in sprožijo zvončkljanje visečih kovinskih ploščic, enaki zvoki pa bodo prihajali tudi iz orkestra, saj bodo glasbeniki med igranjem sprožali premikanje enakih ploščic. Otroci bodo dobili tudi blazinice, napolnjene s papirjem, ki ob stiskanju šumi, glasbeniki pa se bodo na te šume odzivali z lastnim »igranjem« na papir, posebej takrat, ko je občinstvo najbolj aktivno. Poslušalci koncerta bodo tako lahko s svojo aktivnostjo deloma usmerjali glasbeni tok.
Število obiskovalcev koncerta je zaradi vzpostavljanja okolja svobodnega gibanja, občutka varnosti in umirjenosti omejeno. Za brezplačne vstopnice se lahko od srede 11.1. prijavite v spletni aplikaciji olaii na naslovu https://olaii.com/event/2430/simfonicni-koncert-za-dojencke-in-malcke-skladateljica-larisa-vrhunc-in-simfoniki-rtv-slovenija. Vstopnica omogoča vstop otroku in spremljevalcu.
Izvedbo in snemanje skladbe Tako tiho ob 19:30 kot del cikla Odkritja26 lahko obiščete z brezplačno vstopnico, za katero se prav tako lahko prijavite v spletni aplikaciji na naslovu https://olaii.com/event/2431/odkritja26-skladateljica-larisa-vrhunc-in-simfoniki-rtv-slovenija.
Za vprašanja smo dosegljivi na naslovu b-air@rtvslo.si Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Dr. Miha Kovač je redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo ljubljanske Filozofske fakultete. Z njim smo pretresali knjige in teme, ki jih bere v času epidemije. Med njimi so točke preloma, umetna inteligenca, digitalni nadzor in družbene posledice naštetega.
Pisatelj, prevajalec, urednik in profesor Andrej Blatnik spremlja in soustvarja literaturo tudi v dneh koronavirusa. Več o založniškem in univerzitetnem utripu ter ustvarjanju v teh drugačnih dneh, pa tudi o dilemi po koncu epidemije je povedal v kratkem pogovoru.
V Slovenskih goricah, na Tratah, v obmejnem kraju z več zaselki, Mura ne ločuje le ljudi dveh držav, Slovenijo in Avstrijo. V tej slikoviti, gričevnati pokrajini, kjer se širijo polja in raste trta, skoraj povsem opuščen stoji grad Cmurek, v katerem so se ljudje desetletja, ko je bila tam še enota Socialnovarstvenega Zavoda Hrastovec, delili na nore in normalne. V nekdanji ustanovi, v kateri so bili oskrbovanci dolga desetletja ograjeni od sveta, je zaživel Muzej norosti. Domačini s Trat, ki so bili z ustanovo zelo povezani, želijo ohraniti to temno zapuščino preteklosti in ji dati novo vsebino, skupaj s prostovoljci z obeh strani meje namreč delujejo v prav posebnem zavodu in skupnosti. Muzej norosti je tudi naslov dokumentarnega filma, ki si ga bo nocoj ob 20:20 mogoče premierno ogledati na 1. programu Televizije Slovenija. V filmu Muzej norosti poleg domačinov, nekdanjih oskrbovancev zaposlenih v gradu Cmurek, literatov in drugih, sodelujejo tudi predstavniki stroke, ki opominjajo, da dandanes takih totalnih ustanov ne potrebujemo več. Magda Tušar se je z režiserjem filma Amirjem Muratovićem o vsebini filma že pogovarjala v oddaji Kulturni fokus, v kateri spremljamo tudi zgodbe o tem živečih ljudeh in portretu samega kraja.
Bodo nova, digitalna vrata, skozi katera kultura zdaj vstopa v naše življenje, ostala odprta tudi, ko vse hudo mine? In kako bo to spremenilo svet? Če se gledališče od filma loči prav po živosti izkušnje, pa je oder na zaslonu prav gotovo boljši kot noben oder. In oder lahko postane kar domači kavč. V ljubljanski Drami so 18. marca ob 116. obletnici rojstva našega pesnika Srečka Kosovela začeli novo programsko platformo "Drama od doma". V mesecu slovenske dramatike pa bo nocoj na tretjem programu, programu ARS, ob 22h in pet minut nova radijska igra z naslovom Tih vdih Nejca Gazvode v priredbi Maše Pelko. V njej nastopajo igralci: Jana Zupančič, Lara Wolf, Mirjam Korbar, Jure Henigman, Ajda Smrekar, Matej Puc in Vesna Pernarčič. Glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, lektorica je bila Maja Cerar, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Radijski Tih vdih je režiral Alen Jelen, dramaturginja je bila Vilma Štritof.
V nagovoru nadškof Stanislav Zore poziva ljudi, naj še naprej dosledno spoštujejo ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Izraža veliko zahvalo vsem, ki v teh dneh požrtvovalno skrbijo in delajo, da družba normalno deluje.
V Mariboru bi moral te dni do 29. marca, potekati 3. Festival sprehodov. Iz znanih razlogov so ga v Društvu Hiša! prestavili za nedoločen čas. Ker pa se zavedajo, da v teh dneh potrebujemo nekaj sprostitve in počitka od vsebin, ki jih zaznamuje novi koronavirus, so sprehode pripravili v virtualni obliki z naslovom Festival sprehodov od doma. Prispevek Irene Kodrič Cizerl.
27. marec je svetovni dan gledališča. V teh čudnih časih ponuja drugačen premislek kot sicer. Kaj nam pomeni, koliko ga pogrešamo? O tem govorita slovenska in mednarodna poslanica. Drugo je napisal pakistanski dramatik Šahid Nadim, slovenska poslanica pa je tokrat pesem Saše Pavček, ki je tudi gostja našega pogovora. Pripravila ga je Tadeja Krečič
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je letošnji prejemnik avstrijske državne nagrade za evropsko književnost, nagrade, ki jo za Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemškem jeziku. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature zapisala, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. K izbiri Draga Jančarja, »velikega pripovednika, kronista in humanista«, kot ga imenuje utemeljitev, je pa njegovih dobro sprejetih romanih Galjot in To noč sem jo videl ter po odmevni esejistiki vsekakor pripomogel tudi lani objavljeni prevod romana In ljubezen tudi. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira tudi pogled v del avstrijske zgodovine in s tem sega na isto področje, kot sta v svojih delih Florjan Lipuš in Maja Haderlap, dobitnika lanske in predlanske avstrijske državne nagrade, enakovredne recimo slovenski Prešernovi nagradi. V Franciji je tik pred izidom roman Galjot, postavljen v 17. stoletje v času kuge. Najdlje pa je Drago Jančar prevajan v nemščino, evropsko nagrado za kratko prozo Augsburg je prejel že pred dobrimi 25 leti, pozneje še Herderjevo nagrado in nagrado Jean Amery. O prestižnosti avstrijske državne nagrade za evropsko književnost pa veliko povejo že imena prejšnjih nagrajencev: lani je bil to Michel Houellebecq, predlani Zadie Smith, leto poprej Karl Ove Knausgard, še nekaj let prej pa poznejši nobelovec Patrick Modiano.
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je letošnji prejemnik avstrijske državne nagrade za evropsko književnost, nagrade, ki jo za Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemškem jeziku. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature zapisala, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. K izbiri Draga Jančarja, »velikega pripovednika, kronista in humanista«, kot ga imenuje utemeljitev, je pa njegovih dobro sprejetih romanih Galjot in To noč sem jo videl ter po odmevni esejistiki vsekakor pripomogel tudi lani objavljeni prevod romana In ljubezen tudi. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira tudi pogled v del avstrijske zgodovine in s tem sega na isto področje, kot sta v svojih delih Florjan Lipuš in Maja Haderlap, dobitnika lanske in predlanske avstrijske državne nagrade, enakovredne recimo slovenski Prešernovi nagradi. V Franciji je tik pred izidom roman Galjot, postavljen v 17. stoletje v času kuge. Najdlje pa je Drago Jančar prevajan v nemščino, evropsko nagrado za kratko prozo Augsburg je prejel že pred dobrimi 25 leti, pozneje še Herderjevo nagrado in nagrado Jean Amery. O prestižnosti avstrijske državne nagrade za evropsko književnost pa veliko povejo že imena prejšnjih nagrajencev: lani je bil to Michel Houellebecq, predlani Zadie Smith, leto poprej Karl Ove Knausgard, še nekaj let prej pa poznejši nobelovec Patrick Modiano.
Parlamentarni odbor za kulturo je v petek potrdil novega ministra za kulturo, Vaska Simonitija. Simoniti, ki je bil kulturni minister tudi v prvi Janševi vladi med letoma 2004 in 2008, je napovedal, da se bo posvetil pripravi Nacionalnega programa za kulturo, strateškega dokumenta kulturne politike. Letos mineva tretje leto, odkar slovenska kultura nima programa, ki si ga je tudi prejšnji minister Zoran Poznič postavil med prednostne naloge in novi vladi zapustil osnutek njegovega predloga. Razprava odbora se ni izognila posledicam epidemije koronavirusa, zaradi katere so do nadaljnjega vrata zaprle kulturne ustanove po vsej Sloveniji, medtem pa so številni samozaposleni ostali brez naročil. Več v prispevku.
Da bi zajezili širjenje koronavirusa, so od torka do nadaljnjega prepovedane prireditve v zaprtih prostorih z več kot 100 udeleženci. Inšpekcijska služba Ministrstva za zdravje spremlja razmere na terenu 24 ur na dan in v primeru kršitev izdaja globe. V kulturnih ustanovah in podjetjih se ves teden vrstijo odpovedi napovedanih dogodkov. V svetu založništva in literature odpovedujejo promocijske dejavnosti, odpovedani so dogodki v knjižnicah, medtem ko kinodvorane ter galerije in muzeji ostajajo odprti. Omogočeni so ogledi razstav posameznim obiskovalcem oziroma manjšim skupinam. Kulturne ustanove ob kriznem dogajanju, ki je v zadnjih dnem zajelo kulturno dogajanje pri nas, pričakujejo zajetno finančno škodo.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov