Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tomaž Brejc velja za enega najpomembnejših slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, verjetno pa je tudi eden bolj priljubljenih. S svojim širokim pristopom in zanosom k temam iz sveta umetnosti pritegne tudi laike. Tako bo nedvomno lepo sprejeto tudi njegovo novo monumentalno delo – Čas prebujenja : slovenska umetnost 1880-1918, ki so ga z založbo Beletrina predstavili v polnem avditoriju Narodne galerije v Ljubljani.
V ponedeljek, 16. novembra 1896 ob treh popoldne, se je v salonu hotela »pri Maliču« vršilo prvo predvajanje »živečih fotografij« v Ljubljani in med njimi so gledalci videli Lumièrov Prihod brzovlaka na postajo La Ciotat: leto po tem, ko je bil filmček posnet. Tomaž Brejc nas v svojo novo knjigo ne uvede z likovno umetnostjo – temveč s filmom in tako nakaže svoj pristop. Zanima ga duhovni relief tega časa, širjava predstav, ki niso samo likovne, pravi in dodaja, da se ni osredinjal na kanon slovenske zgodovine umetnosti.
Kot pri pahljači se pred bralcem razpirajo različni zorni koti obravnavanega obdobja, spoznamo se tudi z ozadji ustvarjanja umetnikov in izriše se rojevanje slovenskega likovnega modernizma v razponu od algoričnega realizma bratov Šubic do Jakopičevega barvnega izraza. Z impresionisti je tedaj v ospredje stopala sama likovnost, pri njenem raziskovanju pa je bila ključna krajina.
Ikonizacija krajine je tako naslov enega od treh večjih sklopov knjige, prvi in zadnji pa sta Moderna estetska kultura in Prizori iz modernega življenja. Del modernega življenja pa je pri nas tedaj v večji meri postajala likovna umetnost, tudi z leta 1908 zgrajenim Jakopičevim paviljonom.
Politične in družbene razsežnosti, zgodovinske podrobnosti, tedanji odzivi medijev, pisma in besede umetnikov … vse to in še kaj preplete Brejc v svojem delu, ki pa ga zazanamuje tudi oseben pristop in poskus vživljanja v tedanje doživljanje del. Da je o res obsežnem delu težko strniti misli, je pokazala tudi predstavitev – po Brejčevem uvodnem predavanju je sledil še pogovor v katerem je ob Brejcu sodeloval še Andrej Smrekar, prvi bralec in komentator monografije. Tomaž Brejc pa že piše nadaljevanje o času ekspresionizma, knjiga naj bi prav tako izšla pri založbi Beletrina.
Foto: Nina Pernat, vir: založba Beletrina
Tomaž Brejc velja za enega najpomembnejših slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, verjetno pa je tudi eden bolj priljubljenih. S svojim širokim pristopom in zanosom k temam iz sveta umetnosti pritegne tudi laike. Tako bo nedvomno lepo sprejeto tudi njegovo novo monumentalno delo – Čas prebujenja : slovenska umetnost 1880-1918, ki so ga z založbo Beletrina predstavili v polnem avditoriju Narodne galerije v Ljubljani.
V ponedeljek, 16. novembra 1896 ob treh popoldne, se je v salonu hotela »pri Maliču« vršilo prvo predvajanje »živečih fotografij« v Ljubljani in med njimi so gledalci videli Lumièrov Prihod brzovlaka na postajo La Ciotat: leto po tem, ko je bil filmček posnet. Tomaž Brejc nas v svojo novo knjigo ne uvede z likovno umetnostjo – temveč s filmom in tako nakaže svoj pristop. Zanima ga duhovni relief tega časa, širjava predstav, ki niso samo likovne, pravi in dodaja, da se ni osredinjal na kanon slovenske zgodovine umetnosti.
Kot pri pahljači se pred bralcem razpirajo različni zorni koti obravnavanega obdobja, spoznamo se tudi z ozadji ustvarjanja umetnikov in izriše se rojevanje slovenskega likovnega modernizma v razponu od algoričnega realizma bratov Šubic do Jakopičevega barvnega izraza. Z impresionisti je tedaj v ospredje stopala sama likovnost, pri njenem raziskovanju pa je bila ključna krajina.
Ikonizacija krajine je tako naslov enega od treh večjih sklopov knjige, prvi in zadnji pa sta Moderna estetska kultura in Prizori iz modernega življenja. Del modernega življenja pa je pri nas tedaj v večji meri postajala likovna umetnost, tudi z leta 1908 zgrajenim Jakopičevim paviljonom.
Politične in družbene razsežnosti, zgodovinske podrobnosti, tedanji odzivi medijev, pisma in besede umetnikov … vse to in še kaj preplete Brejc v svojem delu, ki pa ga zazanamuje tudi oseben pristop in poskus vživljanja v tedanje doživljanje del. Da je o res obsežnem delu težko strniti misli, je pokazala tudi predstavitev – po Brejčevem uvodnem predavanju je sledil še pogovor v katerem je ob Brejcu sodeloval še Andrej Smrekar, prvi bralec in komentator monografije. Tomaž Brejc pa že piše nadaljevanje o času ekspresionizma, knjiga naj bi prav tako izšla pri založbi Beletrina.
Foto: Nina Pernat, vir: založba Beletrina
Vsebine Programa Ars
Beseda leta 2020 ni ljubezen ali upanje, ki sta sicer bili med predlogi za besedo leta, ampak arhaična beseda karantena. Beseda karantena izhaja iz francoske besede za številko 40 quarante. Štirideset dni so namreč morali v preteklosti zadrževati ladje s pomorščaki, za katere so sumili, da utegnejo prinašati nalezljive bolezni. Dr. Katarina Kebar z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU je povedala zanimiv podatek, da so prvo 40-dnevno karanteno razglasili v Dubrovniku leta 1377. Na drugo mesto se je uvrstila beseda kolesarjenje. Njena posebnost je, da združuje nezdružljivo. Spominja nas, da so preteklo leto potekali petkovi protesti na kolesih in da sta Slovenca Tadej Pogačar in Primož Roglič poskrbela za epski zmagi na dirki po Franciji, zaradi česar bi se ta beseda uvrstila visoko tudi, če ne bi bilo pandemije. Na tretjem mestu je besedna zveza 14 dni, ki od marca lani označuje kritično obdobje ostrejših ukrepov, po katerem bi se epidemja morala izboljšati. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je za kretnjo leta razglasila koronavirus, ki se navdihuje pri vizualni podobi virusa z bodičasto ovojnico. Beseda leta časopisne hiše Delo je cepivo. Za pesem leta, ki je sestavljena iz enajstih finalistk za besedo leta, pa so izbrali dve pesmi. Pesem anonimnega avtorja z naslovom Naša vojna, pesem Ranke Ivelja pa nosi naslov Leto prekleto. Akcija poteka na pobudo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo.
Začenja se nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Prvi koncert bo na sporedu že to nedeljo, 10. januarja, ob 11.00. Zaradi epidemioloških razmer se bo orkester predstavil v manjših zasedbah, brez dirigenta, z deli Paula Dukasa, Josefa Suka, Antonina Dvořaka in Johannesa Brahmsa. Spored so glasbeniki premišljeno sooblikovali s svojo umetniško vodjo, ponuja pa muziciranje vsem glasbenim sekcijam. Koncert bodo glasbeniki izvedli v domačem studiu 26, brez občinstva, spremljali pa ga boste lahko v neposrednem prenosu na programu ARS in v spletnem video prenosu. Kljub vsemu pa rdeča nit rdeča nit vsekakor ostajajo kakovostno izvedena glasba, primerna nedeljskemu utripu in času in predstavitev odličnih glasbenikov, ki vneseta pestrost, svežino in novo energijo na vsakem koncertu.
Odlomek za napovedni članek literarnih oddaj na spletni strani www.rtvslo.si.
Trubarjevo priznanje za leto 2020 prejmeta dr. Pavel Zdovc za njegov prispevek k razvoju slovenistike na Univerzi na Dunaju in dr. Michael Biggins za promocijo slovenske pisne kulturne dediščine v mednarodnem prostoru. Priznanje podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica za pomembne prispevke k varovanju in ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine.
Neveljaven email naslov