Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tomaž Brejc velja za enega najpomembnejših slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, verjetno pa je tudi eden bolj priljubljenih. S svojim širokim pristopom in zanosom k temam iz sveta umetnosti pritegne tudi laike. Tako bo nedvomno lepo sprejeto tudi njegovo novo monumentalno delo – Čas prebujenja : slovenska umetnost 1880-1918, ki so ga z založbo Beletrina predstavili v polnem avditoriju Narodne galerije v Ljubljani.
V ponedeljek, 16. novembra 1896 ob treh popoldne, se je v salonu hotela »pri Maliču« vršilo prvo predvajanje »živečih fotografij« v Ljubljani in med njimi so gledalci videli Lumièrov Prihod brzovlaka na postajo La Ciotat: leto po tem, ko je bil filmček posnet. Tomaž Brejc nas v svojo novo knjigo ne uvede z likovno umetnostjo – temveč s filmom in tako nakaže svoj pristop. Zanima ga duhovni relief tega časa, širjava predstav, ki niso samo likovne, pravi in dodaja, da se ni osredinjal na kanon slovenske zgodovine umetnosti.
Kot pri pahljači se pred bralcem razpirajo različni zorni koti obravnavanega obdobja, spoznamo se tudi z ozadji ustvarjanja umetnikov in izriše se rojevanje slovenskega likovnega modernizma v razponu od algoričnega realizma bratov Šubic do Jakopičevega barvnega izraza. Z impresionisti je tedaj v ospredje stopala sama likovnost, pri njenem raziskovanju pa je bila ključna krajina.
Ikonizacija krajine je tako naslov enega od treh večjih sklopov knjige, prvi in zadnji pa sta Moderna estetska kultura in Prizori iz modernega življenja. Del modernega življenja pa je pri nas tedaj v večji meri postajala likovna umetnost, tudi z leta 1908 zgrajenim Jakopičevim paviljonom.
Politične in družbene razsežnosti, zgodovinske podrobnosti, tedanji odzivi medijev, pisma in besede umetnikov … vse to in še kaj preplete Brejc v svojem delu, ki pa ga zazanamuje tudi oseben pristop in poskus vživljanja v tedanje doživljanje del. Da je o res obsežnem delu težko strniti misli, je pokazala tudi predstavitev – po Brejčevem uvodnem predavanju je sledil še pogovor v katerem je ob Brejcu sodeloval še Andrej Smrekar, prvi bralec in komentator monografije. Tomaž Brejc pa že piše nadaljevanje o času ekspresionizma, knjiga naj bi prav tako izšla pri založbi Beletrina.
Foto: Nina Pernat, vir: založba Beletrina
Tomaž Brejc velja za enega najpomembnejših slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, verjetno pa je tudi eden bolj priljubljenih. S svojim širokim pristopom in zanosom k temam iz sveta umetnosti pritegne tudi laike. Tako bo nedvomno lepo sprejeto tudi njegovo novo monumentalno delo – Čas prebujenja : slovenska umetnost 1880-1918, ki so ga z založbo Beletrina predstavili v polnem avditoriju Narodne galerije v Ljubljani.
V ponedeljek, 16. novembra 1896 ob treh popoldne, se je v salonu hotela »pri Maliču« vršilo prvo predvajanje »živečih fotografij« v Ljubljani in med njimi so gledalci videli Lumièrov Prihod brzovlaka na postajo La Ciotat: leto po tem, ko je bil filmček posnet. Tomaž Brejc nas v svojo novo knjigo ne uvede z likovno umetnostjo – temveč s filmom in tako nakaže svoj pristop. Zanima ga duhovni relief tega časa, širjava predstav, ki niso samo likovne, pravi in dodaja, da se ni osredinjal na kanon slovenske zgodovine umetnosti.
Kot pri pahljači se pred bralcem razpirajo različni zorni koti obravnavanega obdobja, spoznamo se tudi z ozadji ustvarjanja umetnikov in izriše se rojevanje slovenskega likovnega modernizma v razponu od algoričnega realizma bratov Šubic do Jakopičevega barvnega izraza. Z impresionisti je tedaj v ospredje stopala sama likovnost, pri njenem raziskovanju pa je bila ključna krajina.
Ikonizacija krajine je tako naslov enega od treh večjih sklopov knjige, prvi in zadnji pa sta Moderna estetska kultura in Prizori iz modernega življenja. Del modernega življenja pa je pri nas tedaj v večji meri postajala likovna umetnost, tudi z leta 1908 zgrajenim Jakopičevim paviljonom.
Politične in družbene razsežnosti, zgodovinske podrobnosti, tedanji odzivi medijev, pisma in besede umetnikov … vse to in še kaj preplete Brejc v svojem delu, ki pa ga zazanamuje tudi oseben pristop in poskus vživljanja v tedanje doživljanje del. Da je o res obsežnem delu težko strniti misli, je pokazala tudi predstavitev – po Brejčevem uvodnem predavanju je sledil še pogovor v katerem je ob Brejcu sodeloval še Andrej Smrekar, prvi bralec in komentator monografije. Tomaž Brejc pa že piše nadaljevanje o času ekspresionizma, knjiga naj bi prav tako izšla pri založbi Beletrina.
Foto: Nina Pernat, vir: založba Beletrina
Večer / Le soir (Suite No. 1, Op. 7), Ed. DSS No. 51, performed by Milanka Črešnik
Moorea (Suite No. 4, Op. 67, »Polynesia«), performed by Katja Sinkovič
Toccata (Suite No. 1), Ed. DSS No. 135, performed by Marina Horak
Janez Matičič: Gavotte (Suite No. 1), Ed. DSS No. 135, performed by Marina Horak
Odsevi na jezeru / Reflets sur le lac (Suite No. 1, Op. 7), Ed. DSS No. 51, performed by Milanka Črešnik
Janez Matičič: Canon (Suite No. 1), Ed. DSS No. 135, performed by Marina Horak
Janez Matičič: Sonata št. 1, op. 32 (Allegro energico, Lento lugubre, Allegro vivace), Ed. DSS št. 354, izvedba: Milanka Črešnik
Janez Matičič: Utripi / Palpitations, op. 44, Ed. DSS št. 538, izvedba: Janez Matičič
Janez Matičič: Groteskni plesi / Dances grotesques, izvedba: Marina Horak
Janez Matičič: Sonata št. 3, op. 55 (Ascensio, Meditativo, Ritorno), Ed. DSS št. 1661, izvedba: Janez Matičič
Janez Matičič: Nocturno Poetico, op. 23, Ed. DSS št. 678, izvedba: Milanka Črešnik
Janez Matičič: Trois Morceaux, op. 20 (Prelude, Nocturne, Toccata), Ed. DSS št. 6, izvedba: Jože Fürst
Janez Matičič: 10 etud op. 66: Etuda št. 5, Ed. DSS št. 2155, izvedba: Igor Sabljič
Janez Matičič: 10 etud op. 66: Etuda št. 10, Ed. DSS št. 2155, izvedba: Luka Borkovič
Janez Matičič: 10 etud op. 66: Etuda št. 1, Ed. DSS št. 2155, izvedba: Meta Kokošinek
Janez Matičič: 12 Etud op. 30: Etuda št. 8, Ed. DSS št. 430, izvedba: Milanka Črešnik
Janez Matičič: 12 Etud op. 30: Etuda št. 2, Ed. DSS št. 430, izvedba: Milanka Črešnik
Janez Matičič: Intermittences, op. 38, št. 2, Ed. DSS št. 471, izvedba: Janez Matičič
Janez Matičič: 12 Etud op. 30: Etuda št. 1, Ed. DSS št. 430, izvedba: Milanka Črešnik
Janez Matičič: Preludij / Prelude št. 1 (iz zbirke 9 Preludijev, op. 14), Ed. DSS št. 776, izvedba: Milanka Črešnik
Neveljaven email naslov