Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Parizu so podelili filmske nagrade Cezar. Glavna favorita sta bila z enajstimi nominacijami film Nedolžen Louisa Garrella in z desetimi film Dvanajstega ponoči Dominika Molla – bolje jo je odnesel zadnji, ki prejel osrednje tri nagrade, za scenarij po predlogi, režijo in najboljši film. Častnega cezarja je iz rok Brada Pitta prejel David Fincher, enega izmed cezarjev pa je prejela tudi slovenska režiserka in scenaristka Urška Djukić za kratki animirani film Babičino seksualno življenje.
Foto: Slovenski filmski center
V Parizu so podelili filmske nagrade Cezar. Glavna favorita sta bila z enajstimi nominacijami film Nedolžen Louisa Garrella in z desetimi film Dvanajstega ponoči Dominika Molla – bolje jo je odnesel zadnji, ki prejel osrednje tri nagrade, za scenarij po predlogi, režijo in najboljši film. Častnega cezarja je iz rok Brada Pitta prejel David Fincher, enega izmed cezarjev pa je prejela tudi slovenska režiserka in scenaristka Urška Djukić za kratki animirani film Babičino seksualno življenje.
Foto: Slovenski filmski center
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov