Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Strokovni posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju

10.03.2023

Ministrstvo za kulturo je v četrtek organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju. Spomnimo – nekaj kipov iz zbirke so iz parka na Brdu in iz Poljč preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Ta premik je bil po mnenju številnih izveden brez jasne strokovne utemeljitve, zakonsko vprašljivi naj bi bili tudi postopki. Gre za dela uveljavljenih avtorjev iz obdobja po drugi svetovni vojni, zato si na ministrstvu zdaj želijo spodbuditi odprto razpravo o njihovi prihodnji usodi. Razpravo je uvedla serija predstavitev predstavnikov institucij in strokovnjakov, sledila pa je javna razprava. Namen posveta je bil med drugim iskanje poti, kako na strokoven način kipe vrniti na posestvo Brdo pri Kranju, da bi tam zaživeli skupaj z ostalimi plastikami in parkovno ureditvijo, so zapisali na Ministrstvu za kulturo. Ko so nekaj kipov iz zbirke parka na Brdu in iz Poljč lani in predlani premestili v Park vojaške zgodovine v Pivki, so se v javnosti pojavila opozorila, da ta premik ni bil strokovno utemeljen, zato so se na ministrstvu z vprašanjem zbirke začeli ukvarjati že junija, je povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Gre za dela iz povojnega obdobja, ki so posvečena tudi partizanskemu gibanju in proletariatu in ta odločitev za premik je po njenem mnenju bila politično motivirana. Tudi Špela Spanžel, v.d generalnega direktorja direktorata za kulturno dediščino, je izpostavila, da so bili odpeljani le nekateri kipi iz te zbirke, drugi z drugačno ikonografjo pa so ostali tam. Dokončnih odločitev o njihovi usodi sicer še nimajo, najprej pa se želijo posvetiti njihovi konservaciji in restavraciji. Ti posegi naj bi uradno namreč bili razlog, da so kipe sploh odpeljali, po tem ko je upravljanje z njimi od Javnega gospodarskega zavoda Brdo prevzel Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Martina Kikelj iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je v svoji predstavitvi na posvetu predstavila izsledke raziskav, na podlagi katerih so pripravili program načrtovanih posegov – ti so glede na stanje skulptur v resnici že nujni. Matevž Remškar iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Kranj, je na posvetu predstavil zgodovino posestva, Gojko Zupan z Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo pa je osvetlil likovni vidik obravnavanih skulptur. Ana Kučan iz Biotehniške fakultete je predstavila zgodovino krajinske ureditve parka, glede umestitve kipov pa je povedala, da se je tudi na samem posestvu Brdo ta spreminjala in zdaj pravzaprav ni bila optimalna. Želela bi si tudi, da bi ta park bil bolj dostopen javnosti, kar je izpostavil tudi Miloš Kosec iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Poudaril je, da so na Brdu ohranjene različne plasti zgodvine, ter da sta vsaka gradnja in rušenje izraz moči. Kipi na kolesih so slaba novica, je menil o premikanju del, o soočanju z zgodovino obremenjenimi deli pa dodal: Pomembno je, še pravi, da se soočamo z vsemi deli zgodovine, saj zgodovine ni mogoče umakniti, lahko jo le potlačimo. Vsi posegi v takšne prostore morajo biti dobro premišljeni. Predstavitvam je sledila živahna javna razprava. Med drugim se je oglasil arhitekt trenutne postavitve kipov v Pivki Ira Zorko, ki je mnenja, da gre vendar za obremnjeno dediščino, Jože Dežman, direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije v času premikov kipov pa je zanikal, da bi bili ti postopki sporni. Neodgovorjeno je ostalo vprašanje umetnostne zgodovinarke Beti Žerovc o fotografiji, ki je prikazovala prenos slabo zaščitenih kipov, namreč ali so to standarni postopki – saj premikanje načetim kipom lahko tudi škoduje. Slišali smo tudi, da je posestvo Gradu Brdo zaščiteno kot kulturni spomenik državnega pomena, del posestva pa je tudi parkovna ureditev s kipi. Vse to kaže na kompleksnost in občutljivost tematike in nujnost tovrstnih posvetov. Foto: BoBo


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Strokovni posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju

10.03.2023

Ministrstvo za kulturo je v četrtek organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju. Spomnimo – nekaj kipov iz zbirke so iz parka na Brdu in iz Poljč preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Ta premik je bil po mnenju številnih izveden brez jasne strokovne utemeljitve, zakonsko vprašljivi naj bi bili tudi postopki. Gre za dela uveljavljenih avtorjev iz obdobja po drugi svetovni vojni, zato si na ministrstvu zdaj želijo spodbuditi odprto razpravo o njihovi prihodnji usodi. Razpravo je uvedla serija predstavitev predstavnikov institucij in strokovnjakov, sledila pa je javna razprava. Namen posveta je bil med drugim iskanje poti, kako na strokoven način kipe vrniti na posestvo Brdo pri Kranju, da bi tam zaživeli skupaj z ostalimi plastikami in parkovno ureditvijo, so zapisali na Ministrstvu za kulturo. Ko so nekaj kipov iz zbirke parka na Brdu in iz Poljč lani in predlani premestili v Park vojaške zgodovine v Pivki, so se v javnosti pojavila opozorila, da ta premik ni bil strokovno utemeljen, zato so se na ministrstvu z vprašanjem zbirke začeli ukvarjati že junija, je povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Gre za dela iz povojnega obdobja, ki so posvečena tudi partizanskemu gibanju in proletariatu in ta odločitev za premik je po njenem mnenju bila politično motivirana. Tudi Špela Spanžel, v.d generalnega direktorja direktorata za kulturno dediščino, je izpostavila, da so bili odpeljani le nekateri kipi iz te zbirke, drugi z drugačno ikonografjo pa so ostali tam. Dokončnih odločitev o njihovi usodi sicer še nimajo, najprej pa se želijo posvetiti njihovi konservaciji in restavraciji. Ti posegi naj bi uradno namreč bili razlog, da so kipe sploh odpeljali, po tem ko je upravljanje z njimi od Javnega gospodarskega zavoda Brdo prevzel Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Martina Kikelj iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je v svoji predstavitvi na posvetu predstavila izsledke raziskav, na podlagi katerih so pripravili program načrtovanih posegov – ti so glede na stanje skulptur v resnici že nujni. Matevž Remškar iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Kranj, je na posvetu predstavil zgodovino posestva, Gojko Zupan z Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo pa je osvetlil likovni vidik obravnavanih skulptur. Ana Kučan iz Biotehniške fakultete je predstavila zgodovino krajinske ureditve parka, glede umestitve kipov pa je povedala, da se je tudi na samem posestvu Brdo ta spreminjala in zdaj pravzaprav ni bila optimalna. Želela bi si tudi, da bi ta park bil bolj dostopen javnosti, kar je izpostavil tudi Miloš Kosec iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Poudaril je, da so na Brdu ohranjene različne plasti zgodvine, ter da sta vsaka gradnja in rušenje izraz moči. Kipi na kolesih so slaba novica, je menil o premikanju del, o soočanju z zgodovino obremenjenimi deli pa dodal: Pomembno je, še pravi, da se soočamo z vsemi deli zgodovine, saj zgodovine ni mogoče umakniti, lahko jo le potlačimo. Vsi posegi v takšne prostore morajo biti dobro premišljeni. Predstavitvam je sledila živahna javna razprava. Med drugim se je oglasil arhitekt trenutne postavitve kipov v Pivki Ira Zorko, ki je mnenja, da gre vendar za obremnjeno dediščino, Jože Dežman, direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije v času premikov kipov pa je zanikal, da bi bili ti postopki sporni. Neodgovorjeno je ostalo vprašanje umetnostne zgodovinarke Beti Žerovc o fotografiji, ki je prikazovala prenos slabo zaščitenih kipov, namreč ali so to standarni postopki – saj premikanje načetim kipom lahko tudi škoduje. Slišali smo tudi, da je posestvo Gradu Brdo zaščiteno kot kulturni spomenik državnega pomena, del posestva pa je tudi parkovna ureditev s kipi. Vse to kaže na kompleksnost in občutljivost tematike in nujnost tovrstnih posvetov. Foto: BoBo


25.11.2016

Glasba, inovacija in haptični inštrumenti

Inovacije v sodobni glasbi so se dolgo ukvarjale predvsem z novimi zvoki. Nova zvočila, novi instrumenti so celo 20. stoletje prinašali nove načina ustvarjanja, preobražanja, kombiniranja teh zvokov in tu so raziskovalci postorili res veliko. Nekateri glasbeniki in skaldatelji pa so v delu s tipkovnicami, drsniki na mešalnih mizah, računalniškimi miškami prepoznali praznino – manjkal je večdimenzionalen dotik, ki bi jih bolj povezal z zvokom, s tem kako zvok nastaja in učinkuje. Miha Ciglar je vsekakor med temi. Povabili smo ga v studio na Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, kjer je predstavil svoje delo, ob tem pa smo poslušali tudi razmišljanja še dveh umetnikov in inovatorjev Aisen caro Chacin in Diema Scwarza.


23.11.2016

Paolo Rumiz: Manifest popotnika

Popotništvo je temeljna tema v ustvarjanju italijanskega pisatelja in novinarja Paola Rumiza; v svojih delih je prehodil Evropo vzdolž njenih najobčutljivejših prelomnic. Na Literarnem večeru bomo poslušali odlomke iz njegovih del Maske za pokol, Hanibal, Kutina iz Istanbula, Izgubljeni Jeruzalem in Kot konji, ki spijo stoje. Večer je pripravil Matej Venier, prevajalec edine, pravkar objavljene knjige v slovenščini Kot konji, ki spijo stoje, in režiser Igor Likar s sodelavci. Prenos je bil s pisateljskega odra slovenskega knjižnega sejma.


19.11.2016

Mediteran: Misterij iz Elxa in Chopin na Mallorci, 38. oddaja

Na začetku osemintridesete oddaje iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere se bomo iz Malage po poteh južne španske obale odpravili proti severu. Vmes bomo na hitro obiskali slikovite kraje, kot sta Almeria in Cartagena, osrednje mesto v oddaji pa tokrat pripada kraju Elche oziroma Elxu, v katerem obstaja dolgoletna tradicija prirejanja Misterija iz Elxa. Sledila bosta še obiska Alicanteja in Denie, ki so jo ustanovili Rimljani, prav tam pa se bomo vkrcali na ladjo za Palmo de Mallorco, kjer je globoko sled pustil tudi Frédéric Chopin. Poleg Chopinovih del in odlomkov iz Misterija boste v oddaji lahko slišali še glasbo Isaaca Albéniza, Oscarja Esplája, Cristobala de Moralesa in Manuela Garcie Moranteja.


12.11.2016

Mediteran: Scenograf Pablo Picasso, 37. oddaja

Na začetku 37. oddaje iz cikla Mediteran - glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere se nahajamo v južni Španiji, natančneje v mestu Ronda, ki je očaralo številne umetniške ustvarjalce. Tam je nekaj časa preživel tudi Rainer Maria Rilke, od tod pa se bomo preko slikovitih krajev vzdolž Sončne obale odpravili v Malago, rojstno mesto Pabla Picassa, ki je tudi osrednja osebnost današnje oddaje. Picasso ni bil samo enkraten slikar, temveč tudi sijajen scenograf, ki je sodeloval z nekaterimi najvidnejšimi glasbenimi osebnostmi svojega časa, kot so bili Igor Stravinski, Erik Satie, Manuel de Falla in drugi. Na sporedu bo glasba Luigija Nona, Roberta Schumanna, Johannesa Brahmsa, Huga Wolfa, Manuela de Falle, Erika Satieja, Igorja Stravinskega in Paula Dessauja.


05.11.2016

Mediteran: Flamenko in Federico García Lorca, 36. oddaja

V šestintrideseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere bomo nadaljevali naše popotovanje vzdolž španske obale Costa del Sol in predstavili nekaj glasbenih draguljev, ki so nastali na tem območju oziroma so povezani z njim. V ospredju bosta tokrat flamenko in pesnik Federico García Lorca, ki je v svojo poezijo prelil najbolj vzvišene, drhteče in pristne tone flamenka. Na sporedu bo glasba Manuela de Falle, Vicenteja Amiga, Federica Garcíe Lorce, Vicenteja Pradala, Francisa Poulenca, Luigija Nona, Georgea Crumba, Bruna Maderne, Einojuhanija Rautavaare in Maurica Ravela.


29.10.2016

Mediteran: Scipion Afričan in glasba mozarabskega obredja, 35. oddaja

Na vrsti je petintrideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. V prejšnji oddaji smo preko Gibraltarske ožine pripotovali v Španijo in pobliže spoznali zgodovinski razvoj znamenitega španskega plesa »la follie«, danes pa bomo predstavili vojskovodjo Scipiona Afričana, speve mozarabskega obredja in delček arabske kulturne dediščine Iberskega polotoka. Na sporedu bo glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta, Antonia Caldare, Juana del Enzina, Johannesa Cornaga in drugih.


17.09.2016

Mediteran: Gaza in Egipt, 29. oddaja

Prejšnji teden smo se v ciklu Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere pomudili v Izraelu, kjer smo obiskali Jeruzalem in Tel Aviv, naše popotovanje pa tokrat nadaljujemo proti jugu – v Gazi in Egiptu. Predvsem v slednjem kar mrgoli pomembnih zgodovinskih spomenikov, ki so skupaj z enkratno naravo navdihnili številne umetnike, bogato pa je tudi mitološko izročilo omenjenega območja. V 29. oddaji iz cikla Mediteran bomo torej predvajali dela, ki so tako ali drugače povezana z Gazo in Egiptom. Na sporedu bo glasba Georga Friedricha Händla, Camilla Saint-Saënsa, Johanna Straussam mlajšega, Giuseppa Verdija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Carla Agostina Badie in Paula Hindemitha.


22.10.2016

Mediteran: Folia – prihod v Španijo, 34. oddaja

Na vrsti je štiriintrideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. V prejšnji oddaji smo pobliže spoznali mit o Herkulu in z njim povezane uglasbitve baročnih skladateljev, tokrat pa bomo zapustili afriško obalo Sredozemskega morja in se preko Gibraltarske ožine odpravili v Španijo. V središču današnje oddaje bo »La Follia«, starodavni ples, ki vse od konca 15. stoletja zaznamuje Iberski polotok, hkrati pa je navdihnil številne ustvarjalce, kot sta Arcangelo Corelli in Sergej Rahmaninov. Na sporedu bo še glasba Franza Liszta, Heinricha Isaaca, Costanza Feste, Diega Ortiza, Francisca de la Torreja in Joana Cabanillesa.


15.10.2016

Mediteran: Mit o Herkulu, 33. oddaja

V oddaji Mediteran - glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere smo se prejšnjo soboto pomudili v Tuniziji in Alžiriji, danes pa bomo raziskali še maroške obale zahodnega Sredozemlja. Na kratko se bomo ustavili v antičnem oporišču Tipasa, obiskali bomo mesto Cherchell in špansko enklavo Ceuta, osrednji del današnje oddaje pa namenjamo mitu o Zevsovem sinu Herkulu, ki je predvsem v baroku navdihnil številne glasbene ustvarjalce, kot so Georg Friedrich Händel, Francesco Cavalli, Agostino Steffani, Hermann Raupach, Antoine Dauvergne in drugi. Poleg glasbenih primerov omenjenih avtorjev boste v oddaji z naslovom Mit o Herkulu slišali še glasbo Nicola Porpore, Manuela de Falle in maroških glasbenikov.


08.10.2016

Mediteran: Tunizija in Alžirija, 32. oddaja

V dvaintrideseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere se bomo poslovili od Kartagine in Tunisa ter se ob tunizijski obali podali proti Alžiriji. Spoznali bomo od kod prihaja cerkveni oče sveti Avguštin ter kdo sta bili Salambo in Djamila Boupacha, po kateri je skladbo poimenoval Luigi Nono. Poleg glasbe Luigija Nona bodo na sporedu še dela Josepha Matthiasa Hauerja, Leonarda Vincija, Michaela Tippetta, Gioacchina Rossinija in Roberta Gerharda, slišali pa boste tudi primer zgodnjega razvoja melizma iz ambrozijanskega bogoslužja in nekaj kratkih primerov alžirske ljudske glasbe.


01.10.2016

Mediteran: Kartagina - mesto Didone in Eneja, 31. oddaja

Na vrsti je enaintrideseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. V oddaji z naslovom Kartagina – mesto Didone in Eneja bomo tokrat prečesali kulturno zapuščino libijskih in tunizijskih obal. Tam se nahajajo tudi arheološki ostanki nekdaj cvetočega feničanskega mesta Kartagine, ki ga je v devetem stoletju pred našim štetjem ustanovila kraljica Didona. Poslušali bomo nekaj primerov ljudske glasbe s tradicionalnimi glasbili, na sporedu pa bo še glasba Vincenta d'Indyja, Carla Gesualda da Venose, Roberta Schumanna, Sándorja Veressa, Jeana-Luca Darbellayja ter baročnih avtorjev Henryja Purcella in Francesca Cavallija, ki sta našla navdih v antični zgodbi o Didoni in Eneju.


24.09.2016

Mediteran: Aleksandrija, Kleopatra in skrivnostna Libija, 30. oddaja

Trideseto oddajo iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere smo poimenovali Aleksandrija, Kleopatra in skrivnostna Libija, naslov pa nam že razkriva tri glavne poudarke v oddaji. Prejšnji teden smo obiskali Gazo in prispeli v Egipt, kjer se bomo v njegovem drugem največjem mestu – Aleksandriji, katere največji zaščitni znak je Kleopatra – za nekaj časa zadržali še danes. V drugem delu današnje oddaje se bomo odpravili v sosednjo Libijo, deželo bogate kulturne dediščine in številnih ljudstev, ki jo v zadnjih letih močno pretresa vojna vihra. Na sporedu bo glasba Georga Friedricha Händla, Samuela Barberja, Hectorja Berlioza, Jeana Baptista Lullyja, Karola Szymanowskega, Clauda Debussyja in Takašija Jošimacuja, slišali pa bomo tudi nekaj primerov libijske ljudske glasbe.


10.09.2016

Mediteran: Svetovljanstvo in tradicija – dva obraza Tel Aviva, 28. oddaja

Na vrsti je osemindvajseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. Po krajšem postanku v Jeruzalemu se bomo odpravili v Tel Aviv, finančno in kulturno središče Izraela, zato smo današnjo oddajo podnaslovili Svetovljanstvo in tradicija – dva obraza Tel Aviva. V njej bomo predvajali nekaj uglasbitev odlomkov iz Davidovih psalmov, na sporedu pa bo še glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta, Igala Šamira, Gustava Mahlerja, Johannesa Brahmsa. Andreja Hajduja, Paula Ben-Haima in Guillaumeja Lekeuja, manj znanega belgijskega skladatelja, ki je zložil izjemno zanimivo kantato Andromeda.


03.09.2016

Mediteran: Srednjeveške viteške pesmi na območju Libanona, Izraela in Palestine, 27. oddaja

Pred nami je sedemindvajseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. Prejšnjo soboto je bila oddaja v znamenju starodavnih krščanskih napevov s področja vzhodnega Sredozemlja, danes pa bomo podrobneje spoznali še preostalo glasbeno zapuščino Libanona, Izraela in Palestine. Slišali bomo viteško izročilo Riharda Levjesrčnega, Waltherja von der Vogelweideja in drugih neznanih srednjeveških skladateljev, na sporedu pa bo še glasba Johanna Adolpha Hasseja, Bechare El-Khouryja, Shloma Katza, Jordija Savalla, Orlanda di Lassa, Felixa Mendelssohna in Arnolda Schönberga.


27.08.2016

Mediteran: Zgodnjekrščanski napevi na vzhodnem robu Sredozemlja, 26. oddaja

Na vrsti je šestindvajseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. Zapustili smo otoka Rodos in Ciper te se vrnili na turško obalo. Današnja oddaja, ki smo jo poimenovali Zgodnjekrščanski napevi na vzhodnem robu Sredozemlja, bo v znamenju starodavnih napevov s področja današnje južne Turčije, Sirije in Libanona. Na sporedu pa bo tudi glasba Giovannija Pierluigija da Palestrine, Heinricha Schütza, Marie Keyrouz, Maurica Ravela in Wolfganga Amadeusa Mozarta.


20.08.2016

Mediteran: Na Rodosu in Cipru, 25. oddaja

Na vrsti je petindvajseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo obiskali Dodekaneške otoke in kraje na jugozahodni obali Turčije, v današnji oddaji pa bomo obiskali otoka Rodos in Ciper. Na sporedu bo glasba neznanega srednjeveškega skladatelja, Gaetana Pugnanija, Giuseppeja Verdija, Massimiliana Genota, Franza Schuberta, Jacquesa Francoisa Frommentala Halevyja, Clauda Debussyja, Adolfa Jensna in Cypriena Katsarisa.


15.08.2016

Pavle Zidar: Topol samujoč

Esej slovenskega pesnika in pisatelja Pavleta Zidarja Topol samujoč je izšel leta 1979 v Sodobnosti. Bere ga napovedovalka Maja Šumej. Glasbeni vrinki so odlomki Nokturna iz suite Belšacarjevo slavje, op. 51 Jeana Sibeliusa v izvedbi Norveškega radijskega orkestra pod taktirko dirigenta Arija Rasilainena. Oblikovalec zvoka je bil Blaž Kumše. Urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.


13.08.2016

Mediteran: Med Dodekaneškimi otoki in turško obalo, 24. oddaja

Na vrsti je štiriindvajseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo spoznali delček bogate kulturne zapuščine grškega Lesbosa in turškega Izmirja, tokrat pa bomo obiskali še otoke Kios, Samos in Kos, ki ležijo v neposredni bližini turške obale in nekaj zgodovinsko pomembnih krajev na jugozahodni obali Turčije. Na sporedu bo glasba Ernsta Boeheja, Maurica Ravela, Iannisa Xenakisa, Michaela Maierja in Arva Pärta, slišali pa bomo tudi nekaj starodavnih melodij, napevov in njihovih rekonstrukcij v izvedbi ansamblov Clemencic Consort, Hesperion XX in XXI, La Capella Reial de Catalunya in Le Concert des Nations.


06.08.2016

Mediteran:Zapuščina Lesbosa in Izmirja, 23. oddaja

Nahajamo se v vzhodnem Sredozemlju, blizu turške obale. V tiindvajseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje italijanskega muzikologa in skladatelja Carla de Incontrere bomo predvajali glasbo Johannesa Brahmsa, Luigija Dallapiccole, Charlesa Gounoda, Iannisa Xenakisa, Linde Montano in Adnana Ahmeda Sayguna. Slišali bomo tudi nekaj primerov antične glasbe in stare grške pesmi v prevodih italijanskega pesnika Salvatoreja Quasimoda, ki so navdihnili številne sodobnejše glasbene ustvarjalce.


Stran 107 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov